VSL Sklep Cst 108/2019

Jedro

V obravnavanem primeru je upnik imel možnost v ugovoru uveljavljati vse razloge, ki jih poskuša uveljavljati s pritožbo, pa te možnosti ni izkoristil. Če bi v roku vložil ugovor z vsebino, kakršno uveljavlja s pritožbo, bi se sodišče prve stopnje do teh navedb moralo vsebinsko opredeliti. Zgolj v primeru, da tega ne bi storilo ali da ugovora ne bi obravnavalo, bi upnik imel pravico do pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o razdelitvi posebne razdelitvene mase opravilo na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 16. 1. 2019 (PD 71), ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa in je bil objavljen hkrati z njim.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik in navedel, da gre za kršitev postopkovnih pravil na njegovo škodo ter kršitev Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopku upravičen.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrženje, saj upnik ni procesno legitimiran za vložitev pritožbe, zavrnila pa je tudi vse pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Po določbi 10. odstavka 371. člena ZFPPIPP se za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase smiselno uporabljajo 364. do 367. člen tega zakona. Proti načrtu razdelitve lahko ugovarja vsak upnik (1.odstavek 364. člena ZFPPIPP), med drugim tudi, da je zaradi predvidenih previsokih stroškov posledično prenizek znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve (prim. 9. odstavek 371. člena ZFPPIPP).

6. 1. odstavek 366. člena ZFPPIPP določa, da je dovoljeno s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena zakona in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da noben upnik (torej tudi pritožnik ne) ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase.

7. Višje sodišče je v več zadevah že zavzelo stališče in na podlagi določbe 1. odstavka 366. člena ZFPPIPP zavrglo pritožbo upnika kot nedovoljeno v primeru, če upnik predhodno ni izkoristil pravnega sredstva ugovora zoper načrt delitve stečajne mase, s pritožbo pa ni uveljavljal niti nasprotja med objavljenim načrtom razdelitve in končnim načrtom razdelitve, ki je sestavni del izreka sklepa o razdelitvi stečajne mase (Cst 22/2013, Cst 493/2014, Cst 243/2015, Cst 60/2018). Tudi v obravnavanem primeru je upnik imel možnost v ugovoru uveljavljati vse razloge, ki jih poskuša uveljavljati s pritožbo, pa te možnosti ni izkoristil. Če bi v roku vložil ugovor z vsebino, kakršno uveljavlja s pritožbo, bi se sodišče prve stopnje do teh navedb moralo vsebinsko opredeliti. Zgolj v primeru, da tega ne bi storilo ali da ugovora ne bi obravnavalo (za kar pa v tem primeru ne gre), bi upnik imel pravico do pritožbe.

8. Ker upnik ugovora ni vložil, čeprav je to možnost imel, sklep sodišča prve stopnje pravilno ne vsebuje odločitve o ugovoru. Končni načrt je enak objavljenemu načrtu razdelitve, zoper katerega noben upnik ni vložil ugovora, zato sklepa o razdelitvi ni dovoljeno izpodbijati. Vložitev ugovora je namreč v skladu z določbo 1. odstavka 366. člena ZFPPIPP v zvezi z 10. odstavkom 371. člena ZFPPIPP procesna predpostavka za vložitev pritožbe, ki v tem primeru ni podana, zato je višje sodišče pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ne da bi vsebinsko obravnavalo pritožbene navedbe.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

03.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 60/2018
• VSL Sklep Cst 306/2018
• VSL sklep I Cst 21/2013