VSL Sodba in sklep I Cp 1159/2018

Jedro

Razveza pogodbe je skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. Predpostavka zahtevka za spremembo ali razvezo pravnega razmerja med strankama zaradi spremenjenih razmer je, da se po sklenitvi pogodbe razmere spremenijo tako, da postane izpolnitev znatno otežkočena.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke zoper sklep o izvedenini se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožbama tožeče stranke in skrbnice za posebni primer se delno ugodi in se sodba v točkah II in III spremeni tako, da izrek o stroških postopka pravilno glasi:

„II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 7.795,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila.“

V preostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu - glede stroškov postopka in v točki I - potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, tožeča stranka pa mora v roku 15 dni od prejema te odločbe skrbnici za posebni primer povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 57,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene v notarskem zapisu SV 686/11 z dne 4. 5. 2011 med pravdnima strankama, za izstavitev zemljiškoknjižne listine za izbris vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičnini, ki je bila predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ter za plačilo pravdnih stroškov (točka I izreka sodbe).

2. Pravdne stroške tožene stranke je naložilo v plačilo tožnici v odmerjeni višini 7.163,15 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka sodbe) ter skrbnici za posebni primer tožnice v odmerjeni višini 808,86 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka sodbe).

3. S sklepom z dne 27. 6. 2017 je odmerilo nagrado izvedenki psihiatrične stroke za izvedensko mnenje z dne 1. 7. 2016 s pripadajočimi davki in prispevki v skupnem znesku 952,41 EUR, za katerega je odločilo, da se izplača iz predujma tožene stranke oz. slednji naložilo, da predujem v navedeni višini doplača na račun sodišča.

4. Sklep o izvedenini pritožbeno izpodbija toženec, sodbo tožnica, zoper sklep o stroških v sodbi pod točko III pa se ločeno pritožuje tudi skrbnica za posebni primer.

5. Na pritožbo tožnice je odgovoril toženec, odgovorov na ostali dve pritožbi ni bilo.

6. Pritožba tožnice zoper odločitev o glavni stvari ter pritožba toženca zoper sklep o izvedenini nista utemeljeni. Delno sta utemeljeni pritožbi tožnice in skrbnice za posebni primer zoper sklep o stroških pod točko II in III izpodbijane sodbe.

O pritožbi tožene stranke zoper sklep o izvedenini

7. Toženec izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP¹. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sklep neutemeljen, ker izvedenka ni opravila svojega dela s potrebno strokovno skrbnostjo in strokovnostjo. Zato je bila potrebna (na pobudo toženca) dopolnitev, ki jo je opravila. Pri izdelavi mnenja, s katero je odmerjena izvedenina z izpodbijanim sklepom, je prišlo do ključne napake, zaradi katere mnenja ni bilo mogoče uporabiti. Izvedenka ni opravila svojega dela, saj tožnice ni dovolj dobro pregledala in tudi spisa ne, da bi ugotovila duševno motnjo oz. stanje tožnice, ki je bilo kasneje ugotovljeno z dopolnilnim mnenjem. Ker izvedensko delo oz. mnenje z dne 1. 7. 2016 ni bilo opravljeno skladno s pravili stroke, izvedenka zanj ne more prejeti plačila. Napačno je priznana nagrada za obseg spisa, ker takrat spis skupaj s prilogami ni obsegal več kot 200 strani. Enako velja za dodatno zdravstveno dokumentacijo, ki ne predstavlja več kot 100 strani dodatnega gradiva. Odmerjena nagrada za navedeni dve postavki je neutemeljena oz. vsaj previsoka. Napačno je uporabljen tudi 53. člen Pravilnika, saj je sodišče k bruto nagradi dodatno odmerilo in prištelo še stroške pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Slednje bruto nagrada že vključuje, izrecno se posebej odmeri le DDV.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Izvedenec ima pravico do nagrade in do povrnitve stroškov za izvedensko delo (249. člen ZPP in 39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - Pravilnik²). Nagrada se odmerja po tarifi za vrednotenje izvedenskega dela, določeni s Pravilnikom (46. člen Pravilnika), in sicer v razponih za posamezne vrste opravil, opredeljenih v členih 48 do 52 Pravilnika. Sodišče prve stopnje je glede na dejanske ugotovljene okoliščine navedena določila Pravilnika pravilno uporabilo in izvedenki odmerilo pravilno višino nagrade.

10. Opora za priznane prispevke od odmerjene nagrade je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ne v 53. členu Pravilnika, kot zmotno trdi pritožba. Tudi navedene predpise je pri odmeri nagrade sodišče uporabilo pravilno in svojo odločitev s pravilnimi razlogi pojasnilo v točkah 5 do 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Nanjo se pritožbeno sodišče sklicuje in je ne ponavlja.

11. Pritožbeno naziranje, da izvedenka ni upravičena do nagrade za opravljeno izvedensko mnenje, ker ga po pritožnikovi oceni ni opravila po pravilih stroke, je zmotno. Kadar izvedenec opravi izvedeniško delo, ima pravico do nagrade in povrnitve stroškov zanj. Predmet tega pritožbenega postopka je zgolj odmera nagrade in stroškov izvedenke, ne pa ocena vsebine izvedeniškega mnenja, njegove strokovne pravilnosti, primernosti in popolnosti. Ta dokazna ocena je pridržana sodišču prve stopnje pri vsebinskem odločanju o glavni stvari. Pri odločanju o izvedenini zadošča ugotovitev sodišča, da je izvedenka opravila naloženo delo. To pomeni, da je skladno z navedenimi materialnopravnimi osnovami tudi upravičena do nagrade za opravljeno storitev.

12. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izvedenka opravila izvedensko delo, ki ji je bilo naloženo s sklepom z dne 7. 6. 2016, je pravilna. Glede na opravljeno delo je pravilno odmerjena tudi nagrada za zahtevno psihiatrično preiskavo ter za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja (2. točka prvega odstavka 50. člena Pravilnika in 2. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika).

13. Pritožba izpodbija še odmero nagrade za študij spisa, češ da bi izvedenki pripadalo le 46,00 EUR (po 1. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika) in ne 138,00 EUR, kot je odmerilo sodišče po 3. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika. Izvedenki je bilo naloženo izvedensko delo, ko je spis obsegal 70 listovnih številk in 243 strani prilog, ki jih je vložil zgolj toženec (priloge spisa v mapi B). Pri študiju spisa se upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja (tretji odstavek 48. člena Pravilnika). Za obseg nad 200 do 500 strani se po 3. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika odmeri 138,00 EUR, kar je sodišče po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi pravilno upoštevalo.

14. Obseg dodatno zbrane zdravstvene dokumentacije je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenkinega poročila, da je pregledala zdravstveni karton in izvide o specialističnih pregledih tožnice. Toženec v pritožbi z ničemer ne omaje pravilne ugotovitve sodišča, da je dodatna dokumentacija obsegala več kot 100 strani. Ob starosti tožnice (več kot 92 let) je povsem verjetno, da listovna dokumentacija navedeno število strani presega že zgolj v njenem zdravstvenem kartonu. Odmera nagrade je torej skladna z 2. točko prvega odstavka 49. člena Pravilnika in je ni treba zniževati.

15. Drugih pritožbenih očitkov ni. Ker je izpodbijani sklep pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbah tožnice in skrbnice za posebni primer zoper sodbo

16. Tožnica sodbo izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka (z ugoditvijo celotnemu zahtevku). Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za toženca.

17. Sodišču očita zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki je posledica kršitve 8. člena ZPP. Nekritično je sledilo izpovedbi toženca, ki da je podprta z izpovedbo njegove matere, priče L. P. in M. V. Ni upoštevalo, da mu je mati naklonjena in zato objektivno manj kritična, o čemer je izpovedovala toženčeva sestra T. M. Najeta pomoč priče P., ki sega v čas pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je za ta postopek nerelevantna. Z njeno izpovedbo ni dokazano, da je toženec izpolnjeval pogodbo glede čiščenja. Nasprotno je povedala priča J. J. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ji ni verjelo. Nesprejemljiva je dokazna ocena o odnašanju smeti in spremljanju tožnice po nakupih. Ni zadosti upoštevano, da toženec določen čas ni izpolnjeval denarnih pogodbenih obveznosti. Njegova finančna stiska ni utemeljen razlog za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Sodišče je zmotno interpretiralo in kršilo materialnopravne določbe pogodbe. Toženec ne more pričakovati enakosti dajatev obeh strank. Štedilnik in bojler nista bila kupljena v času neplačevanja oskrbnine, zato nista razlog za njegovo finančno stisko. Tožnica priznava, da ne želi toženčevih obiskov in s tem toženec ne krši pogodbe, saj so bili dogovorjeni po dogovoru. Vendar so dokaz o močni skrhanosti medsebojnih odnosov, zaradi česar pogodbe v prihodnosti ne bo mogoče izpolnjevati. Napačna je ocena, da tožnica ni dokazala, da toženec nanjo vpije. Obrnila se je na dom, o njegovem obnašanju je izpovedovala T. M., sodišče ni obrazložilo, zakaj ji ni verjelo. Zmotna je ocena, da ni bilo trditev, da ni dobila 110,00 EUR. Tožnica je trdila, da je dvignil celoten denar z njenega računa, zato mu je preklicala pooblastilo. Neutemeljeno je v tožničino škodo upoštevano njeno ravnanje na naroku 16. 1. 2017. Sodišče ni upoštevalo izvedeniškega mnenja, da se je pri tožnici postopno razvijala organska blodnjava motnja s paranoidnimi blodnjami. Zelo verjetno je, da je bila že na tem naroku pod vplivom bolezni. Vendar to ni dokaz o njenem preteklem odnosu do toženca ter njenih motivih za razvezo pogodbe. Še 30. 6. 2016 je bilo njeno zdravstveno stanje intaktno. Sodišče je nekritično sledilo izpovedbi toženca o dogajanju 5. 10. 2014, zlasti o toženčevem obisku na tožničinem domu, o čemer sta izpovedovali T. M. in J. J. Ker ni opravilo dokazne ocene po 8. členu ZPP, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Vztraja, da toženec ni izpolnjeval pogodbe. Razlog za tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe ni v tožničini iracionalni enostranski odločitvi, kot je odločilo sodišče prve stopnje, pač pa v dejstvu, da toženec v nasprotju s tretjim odstavkom 561. člena OZ³ ni izpolnjeval svojih pogodbenih obveznosti, kar je vodilo v odtujen in napet odnos med pravdnima strankama, zaradi katerega je postala izpolnitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju znatno otežkočena. V zvezi s tem sodišče ni upoštevalo niti izpovedbe toženca. Zaradi omenjenih spremenjenih razmer je bila predlagana sprememba obstoječe pogodbe, ki je toženec ni sprejel. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo tretjega odstavka 561. člena OZ, prvega odstavka 562. člena OZ in določb 2B pogodbe o denarnih obveznostih toženca. Namena leta 2011 sklenjene pogodbe, ki ni zgolj v plačevanju oskrbnine, zaradi spremenjenih razmer ni in ne bo več mogoče dosegati. Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče napačno ugotovilo odsotnost pogojev za izbris vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist toženca.

18. Tožnica izpodbija še odločitev o višini stroškov. Napačno je odmerjena nagrada za narok z dne 19. 5. 2016 in za narok z dne 1. 9. 2016 (dvakrat je upoštevana nagrada po prvi točki tarifne št. 20 OT⁴). Drugi narok bi bil lahko ovrednoten kvečjemu s 600 točkami (druga točka tar. št. 20 OT). Neutemeljeno in neobrazloženo je priznanih 100 točk za dva dopisa, nepotrebna je bila pripravljalna vloga tožene stranke z dne 15. 8. 2006 (600 točk). Skupno je tožencu priznalo previsoke stroške v višini 1300 točk. Napačen je končen seštevek točk, ki jih sodišče nalaga v plačilo tožeči stranki in njeni skrbnici za posebni primer.

19. Skrbnica za posebni primer se samostojno pritožuje zoper III. točko izreka sodbe, za katero predlaga, naj se zahtevek za povrnitev stroškov v tem delu v celoti zavrne. Poudarja, da v pravdi ni bila udeležena kot stranka postopka, temveč je bila z odločbo pristojnega Centra za socialno delo imenovana tožnici za skrbnico za posebni primer. Nastopala je le kot zakonita zastopnica pravdno nesposobne tožeče stranke. Po prvem odstavku 154. člena ZPP se stroški odmerijo stranki, ki v pravdi ne uspe in ne njenemu zastopniku. Naložitev plačila stroškov pritožnici je brez pravne podlage. Višina naloženih stroškov je glede na veljavno Odvetniško tarifo previsoka. Upoštevaje tarifno št. 20 OT znašajo priznani stroški naroka 600 točk, kar je upoštevaje 22 % DDV 336,00 EUR in ne 808,86 EUR, kot je sodišče naložilo v plačilo pritožnici.

20. Toženec v odgovoru na pritožbo tožeče stranke nasprotuje pritožbenim navedbam o neizpolnjevanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pritrjuje sprejeti oceni in odločitvi sodišča prve stopnje ter predlaga, da višje sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne in ji naloži v plačilo njegove stroške pritožbenega postopka.

21. Pritožba tožeče stranke zoper odločitev o glavni stvari ni utemeljena.

22. Tožeča stranka zahteva razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila s tožencem (s svojim vnukom) 4. 5. 2011, in sicer zaradi zatrjevanega toženčevega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti in zaradi spremenjenih razmer. Toženec se je branil z ugovorom, da ni pogojev za razvezo, ker pogodbene obveznosti izpolnjuje, kolikor mu to dopušča tožnica in jih je pripravljen izpolnjevati tudi v prihodnje. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno izhajalo iz materialno pravnih določb OZ, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju (557. člen do 563. člen OZ) ter notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju Sv 686/11. Glede na ugotovljene dejanske ugotovitve jih je pri odločanju tudi pravilno uporabilo in tožbeni zahtevek po obeh podlagah zavrnilo.

23. Ugotovilo je, da toženec izpolnjuje pogodbena določila oz. obveznosti (denarni in nedenarni del) v obsegu, kot to zahteva tožnica; da skupno življenje ni bilo pogodbeno dogovorjeno; da toženec 5. 10. 2014 s tožnico ni grdo ravnal, kot je trdila tožnica (do nje je bil vljuden in je zanjo pravilno in primerno poskrbel); da so razmere po jeseni 2014 drugačne kot prej le v toliko, da je tožnica brez utemeljenih razlogov in povoda toženca (pod vplivom bolezni) razvila sovražen odnos do njega in si premislila v izbiri osebe, ki naj zanjo skrbi, medtem ko izpolnjevanje pogodbenih obveznosti od njega še vedno sprejema (denar, stvari). Ob takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v pravilno in popolnoma ocenjenem procesnem gradivu, je pravilna tudi pravna presoja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen niti zaradi zatrjevanega toženčevega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti (tretji odstavek 561. člena OZ) niti zaradi spremenjenih razmer (562. člena OZ). Ker je odločitev pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, v sodbi pa tudi ni zatrjevanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev, bo pritožbeno sodišče odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

24. Obseg toženčevih pogodbenih obveznosti je sodišče pravilno ugotovilo na podlagi sklenjene pogodbe v točkah 16. in 17. sodbe. V njih ni opore za pritožbeno naziranje, da je toženec dolžan plačevati stroške tožničinega stanovanja. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v točki 29. sodbe, jih je dejansko moral plačevati zaradi ugotovljene tožničine kršitve pogodbe. V nasprotju s svojo pogodbeno zavezo je po namestitvi v Dom starejših občanov nasprotovala oddajanju stanovanja v najem in s tem dogovorjenemu plačevanju stroškov stanovanja iz najemnine (tč. B pogodbe v prilogi A1).

25. V okviru obširne trditvene podlage tožeče stranke je sodišče v točki 19 sodbe natančno povzelo očitke tožnice na račun toženčevega neizpolnjevanja pogodbenih določil o dajatvah, ki se jih je toženec zavezal nuditi tožnici v delu. Po izvedenem dokaznem postopku in pravilni oceni vseh dokazov jih je s prepričljivimi, življenjsko logičnimi in pravilnimi razlogi v točkah 20 do 28 sodbe zavrnilo. Pritožba jo obširno graja, ponuja svojo dokazno oceno in sodišču neutemeljeno očita procesno kršitev 8. člena ZPP ter napačno ugotovljeno dejansko stanje.

26. Nestrinjanje z dokazno oceno sodišča še ne predstavlja očitane procesne kršitve. Sodišče je tudi ni zagrešilo. Dokazno oceno je opravilo skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Skrbno in natančno je ocenilo vse izvedene dokaze in ne le tistih, ki koristijo tožnici in se zato nanje sklicuje v pritožbi. Prepričljive izpovedbe toženčeve matere ne omajejo pritožbeno opozorila na pomisleke njene hčerke T. M. (skrbnice za posebni primer) o objektivnosti te priče. Da ji je mogoče verjeti, se je sodišče prepričalo z zaslišanjem prič, ki s pravdo niso obremenjene (trgovka v trgovini, ki je potrdila, da je toženec spremljal babico po nakupih; priča P., ki je potrdila, da je tožnica zavrnila najeto tujo pomoč pri čiščenju stanovanja; nenazadnje priča D., ki je povedala, da tožnica pred odhodom v dom o razmerah v družini ni govorila), pa tudi z izvedenkinim mnenjem, ki je končno pojasnilo, da se je (in zakaj) spremenil (le) tožničin odnos do toženca. Tudi dejstva, kdaj je tožnica zavrnila najeto tujo pomoč pri čiščenju stanovanja, da je hodila na sprehode, v trgovino in po opravilih (tudi) z drugimi osebami in ne le s tožencem, da jo je na ugotovljenih številnih obiskih v zdravstvenih ustanovah namesto toženca spremljala tudi njegova mati, njene verodostojnosti ne omajejo. Pa tudi pravilnosti dokazne ocene sodišča ne. Z zaslišanjem strank in prič se je zanesljivo prepričalo, da jo je toženec obiskoval vsaj enkrat na teden, jo peljal v trgovino, kam drugam, zlasti pa, da se ji je oglašal na telefon in se z njo pogovarjal, ko ga je poklicala. Ob nadaljnjih ugotovljenih okoliščinah, ko je tožnica v tistem obdobju samostojno živela v svojem stanovanju, bila pokretna in si bila sposobna sama organizirati prevoze s taksijem, po lastni izjavi pa zavračala najeto tujo nego in pomoč (tudi) pri čiščenju stanovanja, ker je ni potrebovala, toženec pa je bil na drugi strani v službi in je imel še svojo družino, sta pravilni ocena in ugotovitev sodišča, da je pogodbene obveznosti do tožnice pravilno in v zadostni meri izpolnjeval. S pogodbo ni bilo dogovorjeno niti skupno bivanje pravdnih strank (oz. stalna prisotnost toženca pri tožnici) niti izključno toženčevo osebno izpolnjevanje nedenarnih obveznosti (primerjaj zadnji stavek pred točko B na strani 3 notarskega zapisa, iz katerega izhaja, da toženec lahko dajatve v nedenarni obliki zagotavlja tudi po drugih za to usposobljenih osebah ali institucionalno). Glede na pritožbene navedbe in ugotovitve sodišča, da tožnica v domu starejših občanov ne želi več obiskov toženca in ob dejstvu, da jih toženec ne zavrača, se izkaže, da je ocena o izpolnjevanju nedenarnih obveznosti pravilna in skladna s tožničinimi željami ter pogodbo in je pritožnica z ničemer ne omaje.

27. Enako velja za ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženec izpolnjeval in še vedno izpolnjuje tudi denarni del svojih pogodbenih obveznosti. Ne drži, da je prezrlo, da v določenem obdobju ni (zmogel) doplačevati oskrbnine v domu. To dejstvo je pravilno ocenilo kot kršitev pogodbe. Na drugi strani pa je pravilno upoštevalo, da je bila ta kršitev posledica tožničinega ravnanja. Z nasprotovanjem oddajanju stanovanja v najem je tudi ona kršila pogodbo. Odločilne so pravilne nadaljnje ugotovitve: da je toženec že v času sojenja poravnal vse zapadle denarne obveznosti v zvezi z oskrbnino in stanovanjskimi stroški, da zdaj redno doplačuje oskrbnino za tožnico, ji ves čas daje denar za druge izdatke (ugotovitve v točki 32. sodbe, o čemer se je neposredno prepričalo na naroku), ji prepušča v lastno porabo dogovorjeno 1/7 pokojnine (110,00 EUR mesečno) in naknadno odobreni dodatek za tujo pomoč ter izpolnjuje denarne obveznosti v zvezi s stanovanjem, ki ga bremenijo po pogodbi. Teh ugotovitev pritožnica z ničemer ne omaje. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča, da je za njeno oskrbo v celoti poskrbljeno v domu. Ker poleg tega sama razpolaga z več denarnimi sredstvi, kot je dogovorjeno s pogodbo, ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da ima enak standard kot pred pogodbo. Sicer pa pritožbenih navedb glede standarda niti ne konkretizira in ne pove, v čem in zakaj je zdaj nižji oz. za kaj je prikrajšana.

28. Pritožbeno sodišče nima pomislekov niti o pravilnosti ocene sodišča prve stopnje o razlogih za zatrjevani odtujen odnos med strankama, ki naj bi po pritožbenih trditvah utemeljeval razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi spremenjenih razmer. Sodišče lahko na zahtevo ene ali druge pogodbene stranke znova uredi njuno pogodbeno razmerje ali pa ga razveže, če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena (prvi odstavek 262. člena OZ). Pri tem mora upoštevati vse okoliščine primera in temeljna načela vestnosti in poštenja pri sklepanju in izvrševanju obligacij (5. člen OZ). Pravni red se načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot k njenemu prenehanju. Razveza pogodbe je skrajni ukrep, ne pa sankcija, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja⁵. Predpostavka zahtevka za spremembo ali razvezo pravnega razmerja med strankama zaradi spremenjenih razmer je, da se po sklenitvi pogodbe razmere spremenijo tako, da postane izpolnitev znatno otežkočena. Sodišče prve stopnje takih razmer v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Pritožbeno neprerekana ostaja ključna ugotovitev sodišča, da toženec skladno s pogodbo in v okviru tožničinih želja izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, tožnica pa jih še vedno sprejema. Pritožbeno sklicevanje na njegovo finančno nezmožnost izpolnjevanja gmotnih obveznosti torej ni utemeljena.

29. Kar zadeva odtujene odnose med pravdnima strankama, pa je sodišče ugotovilo, da jih ni zakrivil toženec. Za očitke o zatrjevanem grdem ravnanju in verbalnih napadih toženca na tožnico ni našlo objektivnih dokazov. Po pravilno ocenjenih dokazih je prepričljivo pojasnilo, zakaj nasprotnim trditvam tožnice ni verjelo. Oporo za tako oceno je imelo sodišče, med drugim tudi v izvedeniškem mnenju na katero se sklicuje pritožnica sama, a ga zmotno ocenjuje. Izvedenka je ugotovila, da se je pri tožnici postopno razvila bolezen - organska blodnjava motnja, zaradi katere so njena prepričanja zmotna, neskladna s stvarnostjo, do njih pa tožnica ni uvidevna. Ker se je bolezen razvijala postopoma, njeno diagnosticiranje in prepoznavnost pa so ovirale sicer dobro ohranjene kognitivne sposobnosti tožnice, za pritožbeno prepričanje, da je bila tožnica pred vložitvijo tožbe povsem zdrava, ni zanesljive podlage v spisu.

30. Ob ugotovljenih okoliščinah primera, ko se pogodba kljub enostransko spremenjenemu odnosu tožnice do toženca izpolnjuje in jo je toženec še vedno pripravljen izpolnjevati, so spremenjene razmere na strani tožnice - njen subjektivni odnos do toženca, na katerega pa pravdni stranki zaradi bolezni pravzaprav nimata vpliva, pravilno ovrednotene kot nezadosten razlog za razvezo pogodbe po prvem odstavku 562. člena OZ.

31. Zaradi neutemeljenosti zahtevka za razvezo pogodbe, je pravilno zavrnjen tudi dajatveni zahtevek.

32. Pritožbeni razlogi v zvezi z odločitvijo o glavni stvari torej niso podani. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo pravilno uporabljeno, sodba pa ni obremenjena ne z uveljavljenimi ne z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato jo je pritožbeno sodišče v izpodbijani točki I potrdilo, pritožbo tožeče stranke pa kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP.

O pritožbah tožeče stranke in skrbnice za posebni primer glede pravdnih stroškov

33. Pritožbi sta delno utemeljeni.

34. Skrbnica za posebni primer je bila zaradi pomanjkanja procesne sposobnosti tožnici postavljena kot zakonita zastopnica. Pravilno v svoji pritožbi opozarja, da nosijo pravdne stroške stranke, ki v pravdi ne uspejo, in ne njihovi zastopniki, razen če jih ti povzročijo nasprotni stranki po svoji krivdi (drugi odstavek 156. člena ZPP). Ker ugotovitev o krivdno povzročenih stroških s strani skrbnice za posebni primer v sodbi ni, niti za to ni podlage v spisu, je izpodbijani sklep, s katerim ji je sodišče naložilo del pravdnih stroškov, napačen. Tudi stroški zadnjega naroka gredo zaradi neuspeha v pravdi v celoti v breme tožeče stranke, ki je v pravdi propadla. Stroškovno odločitev je moralo pritožbeno sodišče torej spremeniti tako, da je pravdne stroške tožene stranke za zadnji narok naložilo v plačilo tožeči stranki (prvi odstavek 154. člena ZPP).

35. Pritožbama je treba pritrditi, da je sodišče pri odmeri odvetniških stroškov deloma napačno uporabilo tudi odvetniško tarifo: nepravilno je dvakrat upoštevalo 1200 točk za prvi narok glavne obravnave ter 600 točk za vlogo z dne 16. 8. 2016, ki je bila po vsebini dokazni predlog. Slednji je po tarifni št. 19 točka 4 ovrednoten s 50 točkami (namesto napačno priznanih 600 točk). Za zadnji narok glavne obravnave pa toženi stranki pripada 600 točk po tarifni št. 20/2 in 50 točk za urnino, kar skupaj znaša 364,00 EUR in ne 808,86 EUR, kot je odmerilo sodišče prve stopnje. V ostalem je odmera sodišča v točki 44 pravilna, pritožbi pa neutemeljeni.

36. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da znašajo po OT pravilno ovrednotena odvetniška opravila skupaj 10.650 točk in materialni stroški po tretjem odstavku 11. člena OT 116,5 točk, skupaj 10.766,5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR znese 4.941,92 EUR, s pripadajočim 22 % DDV (1.087,20 EUR) pa 6.029,02 EUR. Poleg odvetniških stroškov je tožena stranka upravičena tudi do povračila stroškov obeh izvedeniških mnenj (813,65 EUR ter po zdaj pravnomočnem izpodbijanem sklepu še 952,41 EUR - to je skupaj 1.766,00 EUR). Skupni znesek pravdnih stroškov tožene stranke v višini 7.795,08 EUR je tožeča stranka po spremenjeni odločitvi pritožbenega sodišča dolžna povrniti toženi stranki v izpolnitvenem roku, sicer bo dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku tega roka do plačila.⁶

O stroških pritožbenega postopka

37. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnica je v pritožbenem postopku v pretežni meri propadla, saj je uspela le delno glede stroškov. Glede na doseženi uspeh je primerno, da sama krije svoje stroške s pritožbo (drugi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi na drugi stopnji. Pretežno je ponavljala svoja stališča, ki so bila že podana na prvi stopnji. Po načelu potrebnosti naj tudi ona zato sama krije stroške z odgovorom na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pač pa je bila s pritožbo v pretežni meri uspešna skrbnica za posebni primer. Zato je upravičena do povračila potrebnih stroškov. Odmerjeni so po drugi točki tarifne št. 21. Poleg 100 točk za sestavo pritožbe in dveh točk za materialne stroške obsegajo še pripadajoči 22 % DDV. Skupno znašajo 57,00 EUR. Zaradi neuspeha v pritožbenem postopku jih mora povrniti tožeča stranka v roku 15 dni, sicer bo dolgovala tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami
² Uradni list RS, št. 88/2010 s spremembami.
³ Obligacijski zakonik, Uradni list. RS, št. 83/2001 s spremembami.
⁴ Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015.
⁵ VS RS II Ips 50/2015 z dne 23. 6. 2016.
⁶ Načelno pravno mnenje občna seja VSS 13. 12. 2006, Pravno mnenje 1/2006, str. 7

Datum zadnje spremembe:

28.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2690/2009
• VSK Sodba I Cp 277/2016
• Sodba II Ips 464/2000