VSL Sklep II Cp 1140/2018

Jedro

Ker je toženi sanirano steno v nekaj dneh porušil, tožnica izključne posesti nad podstrešnim delom svojega stanovanja ni pridobila, zato ni upravičena do posestnega varstva niti v obliki prepovedi nadaljnjih motenj z rušenjem stene.

Toženi je solastnik podstrešja in ima kot tak na podlagi določila 66. člena SPZ pravico celotno podstrešje imeti v soposesti in ga skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu. Tožeča stranka je brez soglasja ostalih solastnikov podstrešja pregradila del podstrešja nad svojim stanovanjem in ga ločila od ostalega podstrešja. Ravnanje toženca je zato mogoče prepoznati tudi kot dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Tožencu T. S. se v bodoče prepoveduje motenje posesti tožeče stranke na nepremičnini posamezni del št. 1 v stavbi št. 1 k.o. X, ki v naravi predstavlja enosobno stanovanje na podstrešju na desni strani hiše na naslovu ...., ,v izmeri 35 m2, s kletno shrambo v izmeri 3,25 m2, s pripadajočim solastniškim deležem na vseh skupnih prostorih, delih, objektih in napravah hiše ter na zemljišču, na katerem stanovanjska stavba stoji in sicer z razdejanjem sten ali drugih delov stanovanja ter druga podobna motilna dejanja, kakor tudi oviranje posesti na navedenem stanovanju z verbalnimi grožnjami.

II. Toženi je dolžan tožnici v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 1.624,04 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila."

zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 1.451,60 EUR stroškov pravdnega postopka v 15 dneh od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

IV. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki 436,20 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala posestno varstvo enosobnega stanovanja na podstrešju, na desni strani hiše, na naslovu ..., v katerem je toženi 8. 3. 2016 razbil del stene. Od motilnega dejanja dalje je bilo tožničino stanovanje neuporabno za bivanje, ker je skozi odprtino pihalo, stanovanja ni bilo mogoče ogreti, skozi luknjo v steni so v stanovanje lahko vstopale tretje osebe. S takšnimi navedbami je tožeča stranka v tožbi, z dne 31. 3. 2016, omejila predmet obravnavanja v motenjski pravdi.

2. Tudi v ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo. Na odločitev se je pritožila tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka protipravno priključila del podstrešja nad njenim stanovanjem k svojemu stanovanju in ga z izdelavo stene ločila od ostalega podstrešja. Iz zaslišanja tožnice in prič sledi, da je prebito steno popravila šele v mesecu marcu 2016, do takrat pa je na mesto prejšnjega stropa, na višini 2,5 metra, položila OSB plošče. Po prvem razbitju stene prostora med stropom stanovanja in slemena stanovanja, ni mogla uporabljati tako kot ga je, dokler stene ni ponovno postavila. Dejstvo je, da tožnica očitno z namenom, da bi si brez plačila prilastila del nepremičnine, poskuša nasilno pripojiti del skupnega podstrešja k svojemu stanovanju, a je to, prav zaradi dejanj toženca, morala opustiti. Tožnica zato nikoli ni pridobila dejanske, izključne oblasti nad delom podstrešja, ki je nad njenim stanovanjem (od stropa na 2,5 m do slemena strehe). Tožnica ni bila niti 30 dni v trajnejšem razmerju do tega dela podstrešja na način, da bi ga lahko uporabljala in uživala kot del svojega stanovanja. Zaradi vsega navedenega tožnica pravnega varstva do podstrešnega dela nad svojim stanovanjem nima.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V pritožbenem postopku ostaja sporno, ali je imela tožeča stranka pred motilnim dejanjem 8. 3. 2016, ko je toženi razbil steno, izključno posest nad podstrešnim delom nad višino 2,5 metra do slemena strehe.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki v pritožbenem postopku niso sporne, sledi:

- da tožeča stranka z mavčnimi gibs ploščami naredila steno, ki je ločila njeno stanovanje od ostalega podstrešja konec oktobra leta 2015;

- da je toženi podrl steno v začetku novembra 2015 neposredno zatem, ko je opazil, da je tožnica pregradila, do takrat enovito podstrešje in ga priključila svojemu stanovanju;

- da je tožeča stranka zaradi posega tožene stranke v sporno steno posestnega varstva v letu 2015 ni uveljavljala;

- da je tožeča stranka v začetku marca 2016 sanirala sporno steno, ki je ločevala podstrešni del stanovanja od ostalega podstrešja.

- da je toženi 8. 3. 2016 ponovno razbil steno, ki je ločevala podstrešni del tožničinega stanovanja, od ostalega podstrešja.

6. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za materialno pravni zaključek, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da je bila tožnica od septembra 2015 izključna posestnica podstrešja nad svojim stanovanje vse do višine slemena. Stena, ki je ločila podstrešni del nad njenim stanovanjem od ostalega podstrešja, je bila v nekaj dneh porušena. Ker se je tožeča stranka očitno zavedala, da je toženi izvajal dovoljeno samopomoč, sodnega varstva ni uveljavljala. Razbito steno je tožnica popravila v začetku marca 2016, da je preprečila prepih in mraz ter tretjim osebam dostop do dela podstrešja nad njenim stanovanjem.

7. Ker je toženi sanirano steno v nekaj dneh porušil, tožnica izključne posesti nad podstrešnim delom svojega stanovanja ni pridobila, zato ni upravičena do posestnega varstva niti v obliki prepovedi nadaljnjih motenj z rušenjem stene (24. člen SPZ).

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da zgoraj navedeno nesporno dejansko stanje, ki zajema tudi opis in časovnico o vzpostavljanju izključne posesti nad spornim delom podstrešja tožnici ne daje aktivne legitimacije v motenjski pravdi, zato je pritožbi tožene stranke ugodilo in zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava tožbeni zahtevek spremenilo kot sledi iz izreka te odločbe. Ne gre prezreti, da je toženi solastnik podstrešja in ima kot tak na podlagi določila 66. člena SPZ pravico celotno podstrešje imeti v soposesti in ga skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu. Tožeča stranka je brez soglasja ostalih solastnikov podstrešja pregradila del podstrešja nad svojim stanovanjem in ga ločila od ostalega podstrešja. Ravnanje toženca je zato mogoče prepoznati tudi kot dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ.

9. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP plačati stroške pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji. Sodišče je stroške odmerilo skladno z odvetniško tarifo. Njihova natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.

Datum zadnje spremembe:

28.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 4064/2011
• VSL sklep I Cp 1523/2015
• Sodba II Ips 274/93