VSL Sodba in sklep IV Cp 1312/2018

Jedro

Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o mesečnih stroških za enega otroka izkazujejo le okvirne vrednosti, ne morejo pa imeti take teže, kot jo jim želi podeliti toženec. Sodišče mora preživnino določiti glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem mora uporabiti vrednotni pristop z upoštevanjem otrokovih potreb ter preživninskih zmožnosti matere in očeta.

Zaradi toženčeve smrti pravni interes za obravnavanje pritožbe v delu, ki se nanaša na zaupanje otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in preživnino po toženčevi smrti ni več izkazan. Gre za vprašanje osebnih, neprenosljivih obveznosti, ki zaradi toženčeve smrti ne morejo (več) biti predmet obravnavanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka, ki se nanaša na preživninsko obveznost za čas od 1. 4. 2017 do 23. 3. 2018, potrdi.

II. V preostalem delu (glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ureditve stikov in preživninske obveznosti po toženčevi smrti) se pritožba zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili ... 1996 (I. točka izreka). Otroke A., B. in C. je zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici (II. točka izreka). Toženca je za čas od 1. 4. 2017 dalje zavezalo k plačevanju preživnine, in sicer za A. v višini 175,00 EUR, za B. in C. pa za vsakega po 90,00 EUR (III. točka izreka). V IV. točki izreka je podrobneje določilo potek stikov v primeru odsotnosti otrok v vrtcu ali v šoli. Glede stikov med A. in tožencem je odločilo, da bodo potekali v skladu z njunim medsebojnim dogovorom. Višji oziroma drugačen tožbeni zahtevek je zavrnilo (V. točka izreka) in odločilo, da stranki nosita svoje stroške pravdnega postopka (VI. točka izreka). Ugovor zoper izdano začasno odredbo z dne 1. 12. 2016 je zavrglo (VII. točka izreka).

2. Zoper odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, o preživnini ter stikih se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Oporeka odločitvi sodišča, da se dvojčka C. in B. zaupata v varstvo in vzgojo materi ter obširno pojasnjuje razloge, ki govorijo v prid skupnemu varstvu. Opozarja, da mesto prevzema otrok (pred trgovino X v L.) ni ustrezno ter se zavzema, da bi bil kraj predaje otrok pred stanovanjsko hišo v L. Predlaga, da tožnica otroka v primerih, ko ne gresta v vrtec/šolo, prevzame na prej navedenem naslovu ob 13. uri.

Poudarja, da preživnina ni v skladu z njegovimi pridobitnimi zmožnostmi. Tožničin mesečni prihodek je bistveno višji, poleg tega pa prejema otroški dodatek za veliko družino. Pojasnjuje, da otroka pri njem preživita vsaj 15 dni na mesec in ves ta čas nastajajo z njunim preživljanjem stroški, kar pa sodišče ni ustrezno upoštevalo. Potrebe otrok, ki jih je navedla tožnica, so nerealne. Otroka nimata interesnih dejavnosti, razen gledališkega abonmaja. Oporeka višini potreb A. za prehrano v šoli, počitnice, izlete, obšolske dejavnosti in razvedrilo ter opozarja, da A. prejema štipendijo za nadarjene učence v višini 145,00 EUR mesečno. Pritožnik izpostavlja izračun Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki izkazuje, da znaša mesečni strošek za enega otroka 210,00 EUR. Tožnica ima bistveno višje pridobitne zmožnosti, česar sodišče ni ustrezno ovrednotilo pri določitvi višine preživnine. Opozarja, da tožnica že od meseca decembra 2016 dalje ne plačuje stroškov bivanja v skupni stanovanjski hiši na naslovu ...

Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu odločitev spremeni, otroka zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema, ustrezno zniža preživnino za vse tri otroke ter kot mesto prevzema/predaje otrok določi naslov toženčevega bivališča. V primeru, ko otroka ne gresta v vrtec ali šolo, pa ju tožnica prevzame ob 13. uri pred stanovanjsko hišo na naslovu v L.

3. Tožnici je bila pritožba vročena v odgovor, vendar se nanjo ni odzvala. V dopisu z dne 3. 4. 2018 je navedla, da je toženec ... 3. 2018 umrl in zato odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba v delu, ki se nanaša na preživninsko obveznost za čas od 1. 4. 2017 do ... 3. 2018, ni utemeljena.

5. Preživninski zahtevek za čas od 1. 4. 2017 dalje do toženčeve smrti predstavlja denarno terjatev in ne gre za osebno obveznost pokojnega toženca, zato je pritožbeno sodišče v tem delu presojalo pravilnost odločitve prvega sodišča. Prvo sodišče je svojo odločitev v zvezi s preživninsko obveznostjo toženca skrbno argumentiralo. Ugotovilo je materialne ter pridobitne zmožnosti staršev in potrebe otrok realno ocenilo, upoštevajoč splošno znana dejstva o višini potreb otrok določene starosti.

6. Izkazane pridobitne zmožnosti tožnice znašajo 1.950,00 EUR, toženca pa 1.306,00 EUR. Prvo sodišče je pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo dejstvo, da je imel toženec z otrokoma zelo pogoste stike (v povprečju 15 dni mesečno), zato je pri izračunu toženčeve preživninske obveznosti znesek ugotovljenih potreb v višini 290,00 EUR znižalo na 210,00 EUR. Toženca je zavezalo k plačevanju preživnine v višini 90,00 EUR za vsakega otroka (B. in C.), kar upoštevajoč toženčeve pridobitne zmožnosti in izkazane potrebe otrok predstavlja primeren znesek.

7. Ugotovljene potrebe A., ki je tekom tega postopka postal polnoleten, povsem ustrezajo potrebam najstnikov primerljive starosti. Preživnina v višini 175,00 EUR za dijaka v višjem letniku gimnazije nikakor ni pretirana. Zatrjevanj o previsokem znesku za prehrano v šoli toženec ni izkazal, prav tako pa tudi ne zatrjevanj, da A. hrano nosi od doma. A. res prejema štipendijo, vendar pa je prvo sodišče ustrezno pojasnilo, zakaj se štipendija pri izračunu preživninske obveznosti v tem primeru ne upošteva. Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izkazujejo le okvirne vrednosti, ne morejo pa imeti take teže, kot jo jim želi podeliti toženec. Sodišče mora preživnino določiti glede na okoliščine konkretnega primera. Pri tem mora uporabiti vrednotni pristop z upoštevanjem otrokovih potreb ter preživninskih zmožnosti matere in očeta.

8. Ker je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ustrezno ovrednotilo vsa pravnorelevantna dejstva – tudi stroške, ki jih je imel toženec s svojim preživljanjem in preživljanjem otrok v času stikov – je bilo treba njegovo pritožbo v delu, ki se nanaša na preživninski zahtevek za čas od 1. 4. 2017 do njegove smrti v marcu 2018 zavrniti in v tem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9. V ostalem delu, ki se nanaša na zaupanje otrok v varstvo in vzgojo, ureditev stikov in preživnino po toženčevi smrti, je bilo treba pritožbo zavreči. Zaradi toženčeve smrti pravni interes za obravnavanje pritožbe v preostalem delu ni več izkazan. Gre za vprašanje osebnih, neprenosljivih obveznosti, ki zaradi toženčeve smrti ne morejo (več) biti predmet obravnavanja. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena in 1. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

27.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1983/2021
• VSL Sklep IV Cp 115/2019
• VSL Sodba IV Cp 329/2018