VSL Sklep II Cp 199/2019

Jedro

Pritožnik za samostojno življenje izven varovanega oddelka institucije ni sposoben, ker potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga na odprtem oddelku ni mogoče zagotoviti in še manj v domačem okolju, za kar si prizadeva pritožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec A. A. za čas enega leta, do 15. 1. 2020, sprejme na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda ...

2. Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec po odvetniku iz razloga, ker je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo njegovo zdravstveno stanje, zato je posledično napačna odločitev sodišča, da se ga sprejme na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda za čas enega leta, do 15. 1. 2020. Ne glede na podano izvedensko mnenje prof. .... in izpovedbe lečečega zdravnika prim. .... iz Psihiatrične bolnišnice ..., nasprotni udeleženec vztraja, da njegovo zdravstveno stanje ni takšno, da bi bil napadeni sklep utemeljen. Shizofrenija ni dokazana, prav tako ne uživanje drog in alkohola, zdravstveno stanje se ne poslabšuje, pri zdravljenju sodeluje. Očitek, da je bil občasno agresiven do domačih, ni z ničemer dokazan, ker živi sam. Prepričan je, da je njegovo zdravstveno stanje tako dobro, da bo ob rednem jemanju antipsihotične terapije ter abstinenci še naprej stabilno, zato prebivanje na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda predstavlja poseg, ki glede na njegovo trenutno zdravstveno stanje ni utemeljen in je zato nesorazmeren. Vztraja, da nima samomorilnih misli, kot to izhaja iz izvedeniškega mnenja, in želi, da sodišče postavi drugega izvedenca. Stalne oskrbe in varstva ne potrebuje, ker za vse lahko poskrbi sam, kar bo potrdil drug izvedenec.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj Psihiatrična bolnišnica ..., ki je predlagala sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je navedla, da pritožnika obravnavajo od leta 2012 zaradi shizofrenije in odvisnosti od kanabinoidov. Ko so vložili predlog za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, 13. 12. 2018, je bil A. A. hospitaliziran sedmič, zadnja hospitalizacija je bila posledica resnega poskusa samomora z rezanjem žil, najverjetneje pod vplivom psihotičnega doživljanja. Ob sprejemu je zdravnik zaznal, da je bil čustveno zastrt, ni navezal očesnega kontakta in na večino vprašanj ni odgovoril. Dajal je vtis psihotičnega doživljanja. Njegov urin je bil pozitiven na prisotnost THC. Zadnja dva meseca, predno so ga ponovno sprejeli v psihiatrično bolnišnico ..., je bival pri znancu na ..., pred tem pa je bil v zavetišču za brezdomce v .... Običajno po nekaj mesecih po odpustu iz bolnišnice redno opušča predpisano medikamentozno terapijo in uživa marihuano. Ko se psihotične motnje poslabšajo, opusti skrb zase (za osebno higieno, hranjenje in hidracijo). Ob zadnjih sprejemih je bil po mnenju zdravnika praktično kataton. Med zadnjo hospitalizacijo je na odprtem oddelku užival alkohol in najverjetneje tudi droge, ker je bil urinski test pozitiven na amfetamin in metanfetamin. Zato se je njegovo psihično stanje poslabšalo in so ga morali premestiti na intenzivni oddelek. Po rednem prejemanju antipsihotične terapije, abstinenci od drog in alkohola je postal zopet umirjen in vodljiv, ob vzpodbudah se je vključeval tudi v dodatne aktivnosti ter se družil s sopacienti. Produktivne psihotične simptomatike zdravniki ne zaznavajo več, ima pa motnje pozornosti in izvršilnih funkcij, težave s samoiniciativnostjo in motivacijo, kar vse ga ovira pri vsakdanjem življenju. Tudi njegov oče se je v bolnišnici zdravil zaradi odvisnosti od alkohola, teta in stari oče po očetovi strani pa sta naredila samomor. Mati ob težavah, ki jih ima pritožnik, zanj doma ne more ustrezno skrbeti. Glede na naravo bolezenskih težav bivanje v zavetišču za brezdomce zanj ni primerno. Potrebuje namestitev v umirjeno in stabilno bivanjsko okolje – ustrezen zavod, v katerem bo deležen ustreznih spodbud in nadzora nad jemanjem zdravil. Po mnenju bolnišnice glede na naravo in potek bolezenskih težav ni sposoben za samostojno življenje, neuvideven je do bolezenskega stanja in nekritičen do škodljivega uživanja psihoaktivnih substanc, kljub temu, da je trenutno hospitaliziran zaradi poskusa samomora. Oskrbe in varstva, kot ga potrebuje, ni mogoče zagotoviti v domačem okolju.

5. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, sporno pa ostaja, kako resno je tožnikovo zdravstveno stanje, in ali pritožnik potrebuje oskrbo in varstvo na varovanem oddelku SVZ.

6. Lečeči zdravnik dr. med. .... je zaslišan izpovedal, da pritožnik trpi za shizofrenijo, uživa droge in alkohol in da vsakokrat, ko zapusti bolnišnico, pri zdravljenju ne sodeluje več. Ker se je pred zadnjim sprejemom v psihiatrično bolnišnico resno samopoškodoval, se je bolnišnica odločila, da poda predlog za namestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, ker je bilo njegovo življenje resno ogroženo. Ocenjuje, da z drugačnimi načini kot z bivanjem v ustanovi, ni mogoče preprečiti takšnih dejanj tudi v prihodnosti.

7. Mnenje lečečega zdravnika iz bolnišnice ... je sodišče objektiviziralo z izvedenskim mnenjem prof. ..., ki je potrdil, da je pritožnik hospitaliziran na intenzivnem oddelku psihiatrične bolnišnice, da ne gre več za akutno zdravljenje in da je na intenzivnem oddelku nameščen samo zato, da bi preprečili poslabšanje bolezni zaradi uživanja drog in nerednega jemanja zdravil. Potrdil je, da pritožnik potrebuje stalno oskrbo in varstvo na intenzivnem oddelku, ker se doslej zdravljenje na odprtem oddelku ni obneslo, ker je užival drogo in alkohol, po odpustu iz bolnišnice pa vedno opusti tudi zdravljenje. Vse navedeno ima za posledico hudo poslabšanje duševnega stanja. Zato se je tudi izvedenec strinjal, da pritožnik za samostojno življenje izven varovanega oddelka institucije ni sposoben, ker potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga na odprtem oddelku ni mogoče zagotoviti in še manj v domačem okolju, za kar si prizadeva pritožnik.

8. Izvedenec ugotavlja, da je pritožnik v preteklosti večkrat hudo ogrožal svoje zdravje in življenje, ker je prekinjal zdravljenje, užival droge in se mu je psihično stanje v kratkem času po odpustu iz bolnišnice poslabšalo oziroma je doživljal nov zagon psihoze, posledično odklanjal hrano in pijačo in se zaradi nevarnosti dehidracije neposredno življenjsko ogrožal. Opozoril je, da je pritožnik družinsko obremenjen s samomorom in da je pred zadnjim sprejemom poizkušal storiti samomor na zelo nevaren in nasilen način z rezanjem nad potekom velikih žil na vseh štirih okončinah ter tudi pod obema pazduhama. Kot je povzel po zapisu travmatologa, so bile rane številne in globoke, prekinjena je bila tudi ena tetiva, kar je zahtevalo obsežen operativni poseg. Če bi pritožnik zarezal le nekoliko globlje, bi prekinil tudi katero od velikih žil (arterij) pod pazduho ali na okončinah, kar bi povzročilo zelo hudo krvavitev, ki bi jo le težko pravočasno zaustavili in bi skoraj neizogibno povzročila smrt.

Potrdil je, da pritožnik ogroža svoje zdravje in življenje zaradi duševne motnje shizofrenije, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in zmožnost obvladovanja svojih ravnanj in razumevanja njihovih posledic. Ob rednem zdravljenju v psihiatrični bolnišnici se njegovo stanje hitro popravi, zmanjša se simptomatika duševne motnje, zato je zanj izrednega pomena, da se redno zdravi in abstinira od prepovedanih drog.

9. Ker je na odprtem oddelku SVZ stopnja nadzora nad zdravljenjem še bistveno manjša kot na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice, glede na navedeno v 7. točki obrazložitve, v prihodnje ni pričakovati, da bi bila oskrba na odprtem oddelku SVZ lahko uspešna. Enako velja za vse druge oskrbe zunaj varovanega oddelka SVZ, za nadzorovano obravnavo, ambulantno obravnavo in podobno.

10. Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napeljuje na zaključek, da je pritožnik do svojega, stanja in potrebe po stalnem jemanju terapije in abstinence od drog ter alkohola nekritičen, ker od leta 2012 po vsaki hospitalizaciji (doslej jih je bilo 7) opusti zdravljenje in abstinenco. Zato potrebuje nadzor nad izvajanjem terapije in abstinenco od drog, kar je mogoče izvajati le na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda (75. člen ZDZdr).

11. Izvedensko mnenje je jasno in prepričljivo, dejstvo, da se pritožnik z mnenjem izvedenca ne strinja, pa ni razlog, na podlagi katerega bi moralo sodišče prve stopnje postaviti novega izvedenca.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker sodišče tudi ne najde kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

25.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1028/2023
• VSC Sklep II Cp 136/2019
• VSC Sklep II Kp 32245/2014