VSL Sklep II Cp 2449/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o šesti alineji 74. člena ZDZdr ugotoviti tudi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pri konkretnem socialno varstvenem zavodu glede na zakonske pogoje ter zahteve podzakonskih predpisov. To je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo in za svojo odločitev navedlo prepričljive razloge. Tako je ugotovilo, da je udeleženec eden od štirih socialno varstvenih zavodov, ki ima verificiran varovani oddelek, pri čemer se je sklicevalo na podatke s spletne strani Ministrstva za delo, družino in enake možnosti. Pri vseh štirih zavodih je preverilo kapacitete in ugotovilo, da so vsi zasedeni. Glede na potrebe, ki jih izkazuje nasprotna udeleženka, so po mnenju izvedenca sicer primerni vsi štirje domovi, a je kot najprimernejša zanjo izbral SVZ D. in udeleženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov, ki jim pritožnik ne nasprotuje, ugotovilo, da je SVZ D. bistveno bolj zaseden (142 %) od pritožnika, pri katerem je bila na dan izdaje izpodbijanega sklepa kapaciteta zapolnjena 100 %, z namestitvijo nasprotne udeleženke pa bi se zasedenost povečala na 108 %. Prvostopenjsko sodišče je na tak način ustrezno pretehtalo vse okoliščine primera, iz katerih zlasti sledi, da nasprotna udeleženka tovrstno obliko varstva nujno potrebuje, sicer bi bile ogrožene njene ustavno varovane dobrine, in sicer v bistveno večji meri, kot če bi je sodišče ne namestilo k udeležencu. Med vsemi možnostmi namestitve je namestitev k udeležencu, ki sicer bo prezaseden, z vidika nasprotne udeleženke še najmanj slaba. Po tehtanju vseh interesov se tehtnica tako prevesi v breme udeleženca.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotna udeleženka sprejme v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – udeleženca, ki jo je dolžan sprejeti, in sicer najdlje za čas enega leta od dneva sprejema.

2. Pritožbi sta pravočasno vložila nasprotna udeleženka in udeleženec.

3. Pritožbeno sodišče na tem mestu izpostavlja, da obe pritožbi šteje kot pravočasni, saj je sodišče prve stopnje v pravnem pouku udeležencem postopka naklonilo 15-dnevni rok za vložitev pritožbe. Udeleženec je sklep prejel 6. 11. 2018 in je pritožbo vložil v zakonsko predvidenem 3-dnevnem roku (točneje 8. 11. 2018), medtem ko je udeleženka sklep prejela 21. 11. 2018, pritožbo pa je vložila 29. 11., 4. 12. oziroma 6. 12. 2018.¹

4. Udeleženec v svoji pritožbi kot bistveno navaja, da je varovani oddelek tisti oddelek, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Iz sklepa izhaja, da gre pri nasprotni udeleženki za ciklično shizofrenijo, da ne sodeluje, da je bila koordinatorka pri njej le petkrat v pol leta, da nima zdravil itd. Nadalje navaja, da je javni socialno varstveni zavod namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno, varovani oddelek takega zavoda pa je namenjen osebam, ki morajo biti zaradi svojih potreb deležne posebne zaščite in varstva. Tak oddelek torej ni namenjen zdravljenju težav, ki so prisotne pri udeleženki, zato je k njemu ni mogoče namestiti. On zdravljenja in obravnave tudi ne more zagotoviti, saj nima niti ustreznega kadra, kaj šele znanja in izkušenj. Osebe s tovrstnimi težavami se namreč zdravijo v oddelkih pod posebnim nadzorom, ki so oddelki psihiatrične bolnišnice za intenzivno zdravljenje, kjer se osebi ob pogojih iz 12. točke 2. člena ZDZdr omeji gibanje. Ti oddelki imajo za razliko od pritožnika zaposlene psihiatre, ki lahko obravnavajo ljudi, kot je nasprotna udeleženka. Opozarja še na sklep VS RS II Ips 217/2016, po katerem morajo sodišča ob odločanju upoštevati ZSV in podzakonske akte, sprejete na njegovi podlagi. Socialno varstvene storitve se izvajajo po normativih, ki so predpisani, A. A. pa ni mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij upravičencev, saj je njegova primarna težava zasvojenost s prepovedanimi drogami, iz katere izhaja tudi psihotična motnja in zaradi katere potrebuje zdravljenje, ne zgolj varstvo. Poudarja, da ne izpolnjuje pogojev za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek, saj je prekomerno zaseden. Z njenim sprejemom bi se zasedenost oddelka povečala na 117 %, sam pa bi s tem kršil zakonodajo. Ob takih pogojih ne nasprotni udeleženki ne ostalim ne bi mogel nuditi zaščite in varstva, ki jo je dolžan zagotavljati po ZDZdr. Opozarja še, da bi njena namestitev v prezaseden varovani oddelek vodila v kršitev vrste človekovih pravic, predvsem 21. člena URS, ki zagotavlja varstvo človekove osebnosti in dostojanstva. Dodaja še, da je na vse to opozoril že v mnenju, ki ga je podal sodišču prve stopnje, ter da je vprašanje, ali nasprotna udeleženka spada v varovani oddelek posebnega socialnega zavoda, zlasti pravno vprašanje, ki ga sodišče prve stopnje ni ustrezno rešilo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Nasprotna udeleženka v svoji pritožbi postavlja več vprašanj ter kot bistveno navaja, da jo zanima, ali bo izdan nov sklep zaradi prezasedenosti imenovanega zavoda oziroma ali lahko selitev v tretjo državo prepreči njeno aretacijo, saj je žrtev brez krivde. V nadaljevanju prosi za odlog pregona ter navaja, da ni kriva, da je treba ustaviti izvrševanje sklepa sodišča prve stopnje, da zahteva možnost pritožbe, da že štiri leta ni bilo nobene psihotične epizode ter da prosi za upoštevanje drugega izvedenskega mnenja. Smiselno predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnika ne uveljavljata nobene kršitve postopka, sámo pa ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

7. Postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ureja ZDZdr v 73. - 79. členu. Sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda se lahko izvede s privolitvijo osebe ali brez nje, v vsakem primeru pod pogoji, ki jih določa ZDZdr v 73. členu.

8. Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo (74. člen ZDZdr), če:

- če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno;

- če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način;

- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim;

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja;

- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi);

- če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

9. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem, navedeni v prejšnji točki te obrazložitve, v sprejem ne privoli, je sprejem osebe v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče napravilo izčrpno dokazno oceno ter jasno in prepričljivo ugotovilo obstoj vseh pogojev, ki jih za pridržanje osebe v varovanem oddelku brez privolitve terjajo določbe 73. do 75. člena ZDZdr. Glede na pritožbene navedbe višje sodišče ne bo ponavljalo vseh ugotovljenih dejanskih okoliščin primera, temveč se bo v nadaljevanju opredelilo zgolj do tistih, ki so pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr) oziroma s katerimi pritožnika polemizirata, češ da so nepravilne, nepopolne oziroma netočne.

11. Drži, kot v pritožbi izpostavlja udeleženec, da gre pri nasprotni udeleženki za hudo kronično in ponavljajočo se duševno motnjo, shizoafektivno motnjo – mešani tip oziroma za ciklično shizofrenijo.² Vendar je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi (in tem razlogom pritožnik ne nasprotuje), da je akutno bolnišnično zdravljenje pri nasprotni udeleženki že zaključeno³, potrebuje pa stalno oskrbo in varstvo, zlasti v smislu jemanja zdravil, kar, če je prepuščena sama sebi ali nadzorovani obravnavi kot milejši obliki ukrepa po ZDZdr, opušča. Drugače kot z namestitvijo v ustrezen zavod pravic nasprotne udeleženke in nje sami ni mogoče zaščititi.⁴ Temu, da nasprotna udeleženka, ker se ne zdravi, ogroža svoje zdravje⁵ in premoženje⁶, pritožnik ne nasprotuje. Višje sodišče zato ne more pritrditi pritožbenim navedbam nasprotne udeleženke in udeleženca, da pogoji iz prve do pete alineje iz 74. člena ZDZdr niso izpolnjeni.

12. Srž udeleženčevih pritožbenih navedb se pravzaprav nanaša na zadnjo, šesto alinejo 74. člena ZDZdr. Pritožnik izpostavlja neizpolnjenost pogojev za namestitev nasprotne udeleženke, in sicer, da pri njem ne obstoji verificiran oddelek ter da so kapacitete pri njem tudi sicer zasedene.⁷

13. Sodišče prve stopnje je prek pomoči izvedenca ugotovilo, da nasprotna udeleženka sodi v sklop upravičencev po točki c) 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev: odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Pritožbene navedbe, da nasprotna udeleženka glede na diagnozo in težave ne sodi k udeležencu, so v nasprotju s strokovno podprtimi ugotovitvami, medtem ko pritožbena navedba „da A. A. ni mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij upravičencev kategorije C, saj je njegova primarna težava zasvojenost s prepovedanimi drogami, iz katere izhaja tudi psihotična motnja in zaradi katere potrebuje zdravljenje in le zgolj varstvo“, kaže na tipsko vlaganje pritožb ter neresen odnos pritožnika.

14. Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 351/2013 z 19. 12. 2013 zavzelo izrecno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. in 75. člen ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo.⁸ Isto sodišče je nato v zadevi 217/2016 z 20. 9. 2016 poudarilo, da je treba pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, upoštevati tudi ureditev iz ZSV in podzakonskih aktih, sprejetih na njegovi podlagi. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu II Cp 1677/2018 z 22. 8. 2018 nakazalo, da mora sodišče prve stopnje ob odločanju o šesti alineji 74. člena ZDZdr ugotoviti tudi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pri konkretnem socialno varstvenem zavodu glede na zakonske pogoje ter zahteve podzakonskih predpisov. In vse to je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo in za svojo odločitev navedlo prepričljive razloge, ki jih pritožbene navedbe ne omajejo.

15. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je udeleženec eden od štirih socialno varstvenih zavodov, ki ima verificiran varovani oddelek. Pri tem se je sklicevalo na podatke s spletne strani Ministrstva za delo, družino in enake možnosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da to drži.⁹ Sodišče je pri vseh štirih zavodih preverilo kapacitete in ugotovilo, da so vsi zasedeni. Glede na potrebe, ki jih izkazuje nasprotna udeleženka, so po mnenju izvedenca sicer primerni vsi štirje domovi, a je kot najprimernejša zanjo izbral SVZ D. in udeleženca. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov, ki jim pritožnik ne nasprotuje, ugotovilo, da je SVZ D. bistveno bolj zaseden (142 %) od pritožnika, pri katerem je bila na dan izdaje izpodbijanega sklepa kapaciteta zapolnjena 100 %, z namestitvijo nasprotne udeleženke pa bi se zasedenost povečala na 108 %. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prvostopenjsko sodišče na tak način ustrezno pretehtalo vse okoliščine primera, iz katerih zlasti sledi, da nasprotna udeleženka tovrstno obliko varstva nujno potrebuje, sicer bi bile ogrožene njene ustavno varovane dobrine, in sicer v bistveno večji meri, kot če bi je sodišče ne namestilo k udeležencu. Med vsemi možnostmi namestitve je namestitev k udeležencu, ki sicer bo prezaseden, z vidika nasprotne udeleženke še najmanj slaba. Po tehtanju vseh interesov se tehtnica tako prevesi v breme udeleženca.

16. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

-------------------------------
¹ Glede na to, da je nasprotna udeleženka pravni laik, je višje sodišče štelo, da gre eno pritožbo, vloženo v več delih.
² Več glej v 7. in 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
³ Diagnostični postopek in izbira ustreznih zdravil so bili dokončno izvedeni že pred leti, tako da ob poslabšanjih stanja ni več treba iskati ustreznih zdravil in odmerkov, zato je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno in ni potrebno, saj se ustrezna zdravila lahko uvedejo tudi v socialno varstvenem zavodu. Tako sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerem povzema ugotovitve izvedenca dr. K. Glej tudi obrazložitev sodišča prve stopnje v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁴ Glej 12. in predvsem pa 21., 22. in 23. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁵ Če se tip bolezni, kakršen je podan pri nasprotni udeleženki, ne zdravi, pričnejo postopoma propadati posamezne povezave med možganskimi centri. Okvare so nepopravljive. Tako sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerem povzema ugotovitve izvedenca dr. K. Glej tudi 18. do 20. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁶ Zaradi prezadolženosti so ji odprodali dve hiši. Glej tudi 18. do 20. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁷ Za pritožbeno trditev, da bodo z namestitvijo nasprotne udeleženke k udeležencu, njegove kapacitete zasedene že 117 %, pritožnik ne ponudi nobenega dokaza.
⁸ Pritožbeno sodišče ni spregledalo, da je Ustavno sodišče RS s sklepom Up-93/18-19, U-I-477/18-2 s 24. 10. 2018 pričelo postopek za oceno ustavnosti ZDZdr z vidika skladnosti take zakonske ureditve z URS.
⁹ http://www.mddsz.gov.si/delovna_podrocja/sociala/dusevno_zdravje/varovani_oddelki/ (12. 12. 2018)

Datum zadnje spremembe:

21.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2110/2022
• VSL Sklep II Cp 2056/2022
• VSL Sklep I Cp 399/2019