VSL Sklep I Cp 2565/2018

Jedro

Pritožbene navedbe, da je bila tožencu odvzeta pravica do sodnega varstva, je neutemeljena, saj je plačilo sodne takse za pritožbo zoper izpodbijana sklep in sodbo dopustna procesna predpostavka, katere toženec ni izpolnil, saj sodne takse ni plačal.

Tudi če bi šlo toženčevo pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki jo je vložil na Vrhovno sodišče RS, šteti kot revizijo, jo je sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo. Skladno s 87. členom ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Da bi toženec te pogoje izpolnjeval, ob vložitvi pritožbe ni izkazal.

Izrek

Pritožbi tožene stranke zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu P 40/2018 z dne 1. 10. 2018 in zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu P 40/2018 z dne 10. 10. 2018 se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Pritožba zoper sklep z dne 10. 10. 2018

1. V obravnavani zadevi je sodišče po opravljenem naroku 16. 4. 2018 izdalo sklep in sodbo. Toženec je vložil pravočasno pritožbo ter predlagal oprostitev plačila sodne takse. Njegov predlog je bil s sklepom 19. 7. 2018 zavrnjen z obrazložitvijo, da je v času, ko je nastala taksna obveznost, razpolagal s precejšnjimi denarnimi sredstvi, zato ni bilo podlage za oprostitev plačila. Takšen sklep je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1701/2018 z dne 4. 9. 2018. V tem sklepu je pritožbeno sodišče tožencu obrazložilo, da je plačilo sodne takse predpostavka za izvedbo določenega procesnega dejanja, npr. vložitve pritožbe, ter da takšno procesno predpostavko dopušča tudi Ustavno sodišče RS v več svojih odločbah. Stranke, katerih premoženjsko stanje ne omogoča plačila takse, imajo prav tako realno in učinkovito možnost za dostop do sodišča, saj imajo možnost oprostitve plačila sodne takse pod pogojem, da je to z vidika premoženjskega položaja prosilcev upravičeno.² Pritožbene navedbe, da je bila tožencu odvzeta pravica do sodnega varstva, je neutemeljena, saj je plačilo sodne takse za pritožbo zoper izpodbijana sklep in sodbo dopustna procesna predpostavka, katere toženec ni izpolnil, saj sodne takse ni plačal. Na posledico umika pritožbe, če sodna taksa ne bo plačana, je bil v plačilnem nalogu z dne 18.5.2018 in z dopisom z dne 12. 9. 2018 opozorjen (list. št. 78 in 111 sodnega spisa).³ Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je ugotovljeno, da se pritožba šteje za umaknjeno,⁴ je zato materialnopravno pravilen.

2. Protispisne so pritožbene navedbe, da v obravnavanem postopku ni bila zagotovljena javnost sojenja, saj je sodišče razpisalo javno glavno obravnavo, na kateri je bil toženec prisoten. Nadalje tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe ni primeren čas za obrambo. Najprej iz razloga, ker je toženec v tem roku vložil pravočasno, formalno popolno in ustrezno obrazloženo pritožbo (le sodne takse ni plačal), nadalje mu je že pritožbeno sodišče v zgoraj navedenem sklepu obrazložilo, da gre za zakonsko določen rok po 363. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katerega je sodišče vezano. Na prepise pravnih virov v pritožbi se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati. Relevantno pravo je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru pravilno uporabilo.

Pritožba proti sklepu z dne 1. 10. 2018

3. Po pregledu sodnega spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da še ni odločeno o tožnikovi pritožbi z dne 4. 10. 2018, sodišče prve stopnje jo je prejelo 5. 10. 2018, ter je vložena zoper sklep z dne 1. 10. 2018. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožnik ni bil pozvan na plačilo sodne takse za to pritožbo, saj iz uradnega zaznamka na njej izhaja, da gre za pritožbo glede odločanja o taksni oprostitvi. Z izpodbijanim sklepom z dne 1. 10. 2018 je sodišče prve stopnje odločilo, da se toženčeva pritožba z dne 17. 9. 2018 zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1708/2018 z dne 4. 9. 2018 zavrže, z obrazložitvijo, da zoper sklep pritožbenega sodišča ni dopustna pritožba. Tako se izkaže, da vložena toženčeva pritožba zoper sklep z dne 1. 10. 2018 ne pomeni pritožbe glede odločanja o taksni oprostitvi. A tudi, če bi bila ta pritožba podvržena taksni obveznosti, je bil toženec s sklepom z dne 27. 11. 2018 oproščen plačila sodnih taks v tem postopku. Ker na plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 1. 10. 2018 še ni bil pozvan, je plačila te sodne takse oproščen. Iz tega razloga gre šteti, da je procesna predpostavka plačila sodne takse izpolnjena, pritožba je podana pravočasno in je formalno popolna, zato je pritožbeno sodišče odločilo tudi o njej.

4. V pritožbi toženec navaja, da ima Republika Slovenija tristopenjski sodni sistem, zato ni izčrpana pravica do pravnega sredstva s pritožbenim sodiščem, kar bi moralo Vrhovno sodišče RS upoštevati.⁵ Nadalje obrazloži, da nima sredstev za plačilo sodne takse ter citira člene Ustave RS, Listino Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Zakon o sodnih taksah in Zakon o sodiščih.

5. Tudi ta pritožba ni utemeljena. Pravilno je tolmačenje v izpodbijanem sklepu, da zoper odločitev pritožbenega sodišča procesni zakon ne dopušča pritožbe. V tem pogledu je bila toženčeva pritožba pravilno zavržena. A sodišče prve stopnje toženčeve pritožbe ni obravnavalo tudi z vidika, da bi lahko predstavljala revizijo.⁶ Skladno s prvim odstavkom 384. člena lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, a le pod pogojem, da jo zakon dopušča. Tudi če bi šlo toženčevo pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4. 9. 2018, ki jo je vložil na Vrhovno sodišče RS, šteti kot revizijo, jo je sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo. Skladno s 87. členom ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Da bi toženec te pogoje izpolnjeval, ob vložitvi pritožbe z dne 4. 9. 2018 ni izkazal. Poleg tega vrednost izpodbijanega dela v času odločanja sodišča ni presegala 2.000,00 EUR, zato po tedaj veljavnih določilih ZPP revizija v obravnavanem primeru ni bila dopustna.

6. Ob povedanem je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in izpodbijana sklepa potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj 8. in 9. točko obrazložitve sklepa VSL I Cp 1701/2018.
² 2. odstavek 105. a člena ZPP.
³ 3. odstavek 105. a člena ZPP.
⁴ Toženčeva pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4. 9. 2018 je bila vložena na Vrhovno sodišče RS.
⁵ Vloge strank se tolmačijo po vsebini in ne zgolj po naslovu.

Datum zadnje spremembe:

21.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 497/2017
• VSL sklep II Cp 3433/2009
• VSL sklep IV Cp 689/2016