VSL Sklep IV Cp 214/2019

Jedro

Ker nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bil lastnik, solastnik ali skupni lastnik hiše, ali da bi obstajala pravna podlaga za bivanje v hiši, sodišče prve stopnje izrečenega ukrepa iz prvega odstavka 21. člena ZPND ni časovno omejilo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Četrti predlagatelj in nasprotni udeleženec sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 159/2017 z dne 19. 7. 2017 delno ugodilo predlogu predlagateljev in nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan takoj po prejemu sklepa prepustiti stanovanjsko hišo na naslovu A., ki stoji na nepremičninah parc. št. 001 in 002, obe k.o. X¹, predlagateljem v izključno uporabo v obsegu, kot jo je imel v uporabi sam in da mora opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila predlagateljem ovirati ali otežiti tako uporabo. Zavrnilo je predlog v delu, da se je nasprotni udeleženec dolžan izseliti iz hiše.

2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom N 159/2017 z dne 26. 10. 2017 zavrnilo. Zoper ta sklep se je pritožil nasprotni udeleženec. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 170/2018 z dne 21. 2. 2018 pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. Pritožbeno sodišče je v sklepu pojasnilo, da je izkazano nasilje nasprotnega udeleženca nad (staro) teto udeležencev in nad ženo četrtega predlagatelja², da pa je izostala ocena o nasilju nasprotnega udeleženca zoper četrtega predlagatelja in zoper mladoletne predlagatelje, s tem, da bo sodišče prve stopnje moralo v novem postopku ugotoviti, ali je bil predlog vložen znotraj prekluzivnega roka iz četrtega odstavka 22b. člena Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND).

3. V novem postopku je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje N 159/2017 z dne 19. 7. 2017 delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je nasprotni udeleženec takoj po prejemu tega sklepa dolžan prepustiti hišo mladoletnim predlagateljem v izključno uporabo v obsegu, kot jo je imel v uporabi sam ter opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila mladoletnim predlagateljem ovirati ali otežiti tako uporabo. Enak predlog četrtega predlagatelja je zavrnilo. V preostalem delu je ugovor zoper sklep N 159/2017 z dne 19. 7. 2017 zavrnilo. Odločilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Sodišče je zavrnilo predlog četrtega predlagatelja, ker je ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni izvajal fizičnega ali psihičnega nasilja zoper četrtega predlagatelja, ugodilo pa je predlogu mladoletnih predlagateljev, ker je ugotovilo, da so bili otroci prisotni pri izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca zoper njihovo mater in zoper (staro)teto ter da so predlog vložili znotraj prekluzivnega roka, kot ga določa četrti odstavek 22b. člena ZPND.

4. Četrti predlagatelj v pritožbi navaja, da nasprotni udeleženec izvaja nasilje v hiši zoper ženo in teto. Zaradi njune šibkosti in nemoči ju mora varovati. Varovati mora tudi mladoletne predlagatelje pred nasiljem nasprotnega udeleženca. Prisoten je bil pri vseh obravnavah s strani policije, kazenskega sodišča in CSD. V letu 2016 je bilo na CSD dogovorjeno, da bo poskrbel za varnost družinskih članov pred nasilnimi ravnanji nasprotnega udeleženca. Iz zapisnika CSD izhaja, da četrti predlagatelj sprva ni želel posegati v spor, saj se je bal posledic, zato je CSD od četrtega predlagatelja zahteval, da ravna bolj aktivno. Četrti predlagatelj se je zaradi občutka nemoči večkrat obrnil na CSD. Ne gre le za medsebojni konflikt med četrtim predlagateljem in nasprotnim udeležencem, gre za hudo stisko, občutek nemoči, strah in frustracijo četrtega predlagatelja, ko skuša zaščititi družinske člane pred nasiljem nasprotnega udeleženca, zato tudi duševno trpi. Iz teh razlog je izkazano, da nasprotni udeleženec izvaja psihično nasilje nad četrtim predlagateljem.

5. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njegov dokazni predlog, da se zasliši B. B., ki je sosed udeležencev. Sodišče je vpogledalo v zapisnik o zaslišanju te priče iz kazenske zadeve I Kpr .../2016 in povzelo del njegove izpovedbe in sicer, da družine udeležencev dobro ne pozna, da se ne družijo in da na splošno nimajo stikov. V tem delu je sodišče ravnalo protispisno, ker je povzelo le ta del izpovedbe in na ta način izjavo vzelo iz konteksta. Priča je tudi izpovedala, da je sosed udeležencev že trideset let, da je bilo veliko vpitja, da so z družino udeležencev v sporu zaradi meje in da je vir vsega zla njihova (stara)teta. Na nasprotnega udeleženca vpije in mu ukazuje, zato se je nasprotni udeleženec začel upirati, saj ga imajo pri hiši za hlapca. Izpovedal je še, da s teto ni mogoče komunicirati, da se pred njo skrije in da ga provocira. Protispisna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je priča v kazenskem postopku potrdila, da je v teh sporih prevladujoči glas nasprotnega udeleženca. Sodišče ni pridobilo zdravstvenega kartona tete v zvezi z njenimi poškodbami ob škodnem dogodku 27. 5. 2017. Sodišče je zmotno ugotovilo, da med udeleženci obstaja skupno gospodinjstvo. Kuhinja ni skupna, prav tako ne dnevna soba, ki jo uporabljata le teta in nasprotni udeleženec. Če žena četrtega predlagatelja kuha kosila v kuhinji v pritličju, potem so neresnične navedbe predlagateljev, da je nasprotni udeleženec nasilen do družinskih članov. Nasprotni udeleženec ni bil nasilen do mladoletnih predlagateljev, ki se nasprotnega udeleženca ne bojijo in ne bežijo v zgornje stanovanje takrat, ko ga vidijo. Te ugotovitve sodišča prve stopnje so zmotne. Sodišče tudi mladoletnih predlagateljev ni zaslišalo. Nasprotni udeleženec bi se preselil v sosednjo hišo, če bi četrti predlagatelj stanovanje v tej hiši dokončal, kot se je zavezal v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu.

6. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal, da se pritožba četrtega predlagatelja zavrne.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med udeleženci obstajala življenjska skupnost, da je nasprotni udeleženec 27. 5. 2017 izvajal psihično in fizično nasilje nad ženo četrtega predlagatelja in zoper (staro) teto udeležencev, psihično in fizično nasilje pa je izvajal tako pred navedenim škodnim dogodkom kot tudi po tem dogodku. Čeprav nasprotni udeleženec ni izvajal fizičnega nasilja nad mladoletnimi predlagatelji, so bili mladoletni predlagatelji prisotni pri izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v družinski skupnosti, nasprotni udeleženec pa je mladoletne predlagatelje tudi žalil. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog četrtega predlagatelja, ker je ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni izvajal fizičnega ali psihičnega nasilja nad četrtim predlagateljem.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijske komunikacijske tehnologije (peti odstavek 3. člena ZPND). Takšno nasilje nasprotnega udeleženca zoper četrtega predlagatelja ni bilo izkazano, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.

10. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND). Ta oblika družinskega nasilja nasprotnega udeleženca je izkazana, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno delno ugodilo predlogu mladoletnih predlagateljev in nasprotnemu udeležencu naložilo, da jim prepusti hišo v izključno uporabo v obsegu, kot jo je imel v uporabi sam, ker sodišče na podlagi prvega odstavka 21. člena ZPND lahko naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Sodišče časovno tudi ne omeji trajanje tega ukrepa, če povzročitelj nasilja ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi (glej prvi in drugi odstavek 21. člena ZPND)³.

11. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 22a. člena ZPND). Sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitev postopka, ki jih navaja pritožba nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje res ni povzelo celotne izpovedbe priče B. B. iz kazenskega spisa in te priče tudi ni zaslišalo, kar pa ne predstavlja protispisnosti oziroma kršitve postopka iz 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to zatrjuje pritožba. Te opustitve sodišča prve stopnje bi lahko vplivale na pravilno ugotovitev dejanskega stanja (340. člen ZPP) oziroma na pravico nasprotnega udeleženca, da se v postopku izjavi (8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP). Vendar, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, zaradi teh opustitev sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, te opustitve pa tudi niso vplivale na pravilno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

12. Sodišče prve stopnje je pri navajanju razlogov, zaradi katerih te priče ni zaslišalo, pojasnilo, da je nasprotni udeleženec predlagal zaslišanje te priče, ker naj bi priča poznala razmerja in odnose v razširjeni družini udeležencev, da je bila priča iz enakih razlogov v zvezi z nasiljem nasprotnega udeleženca zoper družinske člane že zaslišana v kazenskem postopku, kjer je izpovedala, da družine udeležencev tega postopka dobro ne pozna, da se ne družijo in na splošno nimajo stikov. Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo ta dokaz, so v dokaznem sklepu skopi, pa vendar nadaljnji prepričljivi razlogi, na katerih temeljijo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, potrjujejo sklep, da tudi neposredno zaslišanje te priče, tudi če bi potrdila vsa dejstva, ki jih nasprotni udeleženec dokazuje s tem dokazom, ne bi moglo spremeniti končne dokazne ocene sodišča prve stopnje⁴. Na ta način pritožbeno sodišče tudi razume in sprejema razloge, zaradi katerih sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, posebej ker preostali dokazi potrjujejo obstoj fizičnega in psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca nad ženo četrtega predlagatelja in (staro) teto udeležencev ob prisotnosti mladoletnih predlagateljev.

13. Nasprotni udeleženec meni, da bi sodišče prve stopnje moralo pridobiti zdravstveni karton (stare) tete, glede poškodb, ki naj bi jih dobila 27. 5. 2017 zaradi njegovih nasilnih dejanj in da ne zadostuje sklicevanje sodišča prve stopnje na izjave policistov, ki nimata potrebnega strokovnega znanja. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog utemeljeno zavrnilo, ker (stara) teta ni udeleženka postopka in ker ostali (tudi listinski) dokazi potrjujejo, da je bil nasprotni udeleženec 27. 5. 2017 fizično nasilen do (stare) tete ob prisotnosti mladoletnih predlagateljev in da je fizično in psihično nasilje do družinskih članov izvrševal od septembra 2016 dalje.

14. CSD je zaradi izkazanega nasilja in duševne stiske mladoletnih predlagateljev odsvetoval njihovo zaslišanje, zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo tega dokaza zaradi varstva koristi otrok, pa tudi ostali dokazi so zadoščali za dokazno oceno, da nasprotni udeleženec izvaja nasilje nad ženo četrtega predlagatelja in (staro) teto v prisotnosti mladoletnih predlagateljev.

15. Obstoj življenjske in ekonomske skupnosti je izkazan. Gre za običajno skupnost, ki se vzpostavi v kmečkih družinah, kjer se dela na kmetiji opravljajo skupno, vse stroške bivanja in prehrane pa plačuje kmetija. Tak način medsebojne povezanosti je obstajal tudi v obravnavani družinski skupnosti. V postopku je bilo ugotovljeno, da žena četrtega predlagatelja pripravlja kosila za vse člane skupnosti, če pa je odsotna, pripravljala kosila (stara) teta. Iz teh razlogov ni odločilno, ali je dnevno sobo v pritličju hiše uporabljala tudi družina četrtega predlagatelja. Dokazana pa je bila skupna uporaba kuhinje v pritličju hiše, čeprav ima družina četrtega predlagatelja kuhinjo tudi v prvem nadstropju. Okoliščine, povezane s požarom v kuhinji v prvem nadstropju, na katere opozarja pritožba nasprotnega udeleženca, te dokazne ocene ne more spremeniti.

16. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec izvajal nasilje zoper ženo četrtega predlagatelja in (staro) teto, tako v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga, kakor tudi pred in po tem obdobju. Sodišče prve stopnje te dokazne ocene ni oprlo le na izpovedbe četrtega predlagatelja in njegove žene ter (stare) tete, ki so prepričljive, marveč tudi na poročila CSD, iz katerih izhaja, da nasprotni udeleženec kontinuirano izvaja nasilje v družinski skupnosti. Šibkost in starost (stare) tete dodatno izključuje trditve nasprotnega udeleženca, da je bila (stara) teta do nasprotnega udeleženca nasilna in da je nasprotni udeleženec žrtev njenega nasilja. Tudi ukrepi prepovedi približevanja, ki jih je nasprotnemu udeležencu izrekla policija oziroma preiskovalna sodnica potrjujejo nasilna dejanja nasprotnega udeleženca v družinski skupnosti. Listinski dokazi dodatno potrjujejo izpovedbe polnoletnih članov družinske skupnosti, da se nasilje nasprotnega udeleženca stopnjuje, kljub njegovi občasni prijaznosti do družinskih članov. Nobenega dvoma ni, da ta nasilna dejanja nasprotnega udeleženca v družinski skupnosti zaznavajo mladoletni predlagatelji, kar predstavlja psihično nasilje nad njimi samimi. S stopnjo pretežne verjetnosti je izkazano, da so mladoletni predlagatelji zaradi nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca prestrašeni, da se bojijo njegovih nepredvidljivih ravnanj, da jih zmerja, da so „pankrti“, zato se ga bojijo. Stalen strah in občutek ponižanja ter zaznavanje nasilnih ravnaj nasprotnega udeleženca v družinski skupnosti je za mladoletne predlagatelje hud psihični pritisk, ki ogroža njihovo duševno zdravje, zato so upravičeni do pravnega varstva iz ZPND, kot ga je določilo sodišče prve stopnje.

17. Nasprotni udeleženec se je na podlagi pravnomočne sodbe P 69/2017 Okrajnega sodišča v Kranju dolžan izseliti iz hiše. V pravdnem postopku nasprotnemu udeležencu ni uspelo dokazati, da bi obstajala pravna podlaga za njegovo bivanje v hiši oziroma da bi obstajal dogovor, da se bo nasprotni udeleženec izselil iz hiše, ko bo četrti predlagatelj dokončal stanovanja v (sosednji) hiši na naslovu C., kjer ima nasprotni udeleženec vknjiženo brezplačno dosmrtno služnostno pravico stanovanja. Takšnega dogovora tudi ni dokazal v (tem) nepravdnem postopku. Ker nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi bil lastnik, solastnik ali skupni hiše, ali da bi obstajala pravna podlaga za bivanje v hiši, sodišče prve stopnje izrečenega ukrepa iz prvega odstavka 21. člena ZPND ni časovno omejilo (drugi odstavek 21. člena ZPND).

18. Pritožbeni razlogi četrtega predlagatelja in nasprotnega udeleženca niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

19. Četrti predlagatelj in nasprotni udeleženec nista uspela s pritožbama, odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca pa ni bil potreben, zato pritožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju hiša.
² Ki je tudi mati mladoletnih predlagateljev.
³ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izključni lastnik hiše četrti predlagatelj.
⁴ Primerjaj dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 57 in op. št. 98 ter sklep VS RS II Ips 554/99.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 2575/2018
• VSL sklep IV Cp 489/2010
• VSL Sklep IV Cp 688/2019