VSL Sklep II Cp 596/2018

Jedro

V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča se v skladu z določbo 49. člena ZVEtL-1 za obravnavanje predhodnih vprašanj ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, kar pomeni, da sodišče v vsakem primeru tako kot pravdno sodišče po načelu ekonomičnosti, upoštevajoč smotrnost in učinkovitost reševanja predhodnega vprašanja ali prekinitve postopka v okviru procesnega vodstva, samo oceni in odloči, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali bo postopek prekinilo in počakalo na rešitev prejudicialnega vprašanja v drugem (matičnem) postopku. Da lahko sodišče prekine postopek do pravnomočne odločitve v vzporedno tekoči zadevi, mora najprej ugotoviti, ali odločitev v tisti zadevi predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo obravnava.

Izpodbijana odločitev, kolikor se nanaša na parceli št. 250/96 in 250/97, in razlogi zanjo so pravilni. Odločitev o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča po navedenih parcelah je nedvomno odvisna od odločitve o ugotovitvi individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi P. 17, L., po istih parcelah. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo namreč meja individualnega pripadajočega zemljišča vsaj delno istočasno tudi meja skupnega pripadajočega zemljišča. Velja sicer tudi obratno, kot pravilno opozarja predlagatelj v pritožbi, vendar pa je ob dejstvu, da so skupna pripadajoča zemljišča izjema, smotrneje počakati, da se ugotovi individualno pripadajoče zemljišče po določenih nepremičninah, ter šele nato odločiti o skupnem pripadajočem zemljišču po istih nepremičninah, kot pa obratno.

Zgoraj pojasnjeno pa ne velja glede parcele št. 250/99. Ta nepremičnina je namreč, kot pravilno opozarja predlagatelj, predmet zgolj tega nepravdnega postopka in ne tudi nepravdnega postopka III N 185/2012. Sodišče prve stopnje tako dejansko ni navedlo razlogov za odločitev o prekinitvi postopka glede parcele št. 250/99, s čimer je v tej zvezi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s katerim je bilo odločeno, da se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po parc. št. 250/99 k. o. 0000 - X prekine do pravnomočno zaključenega nepravdnega postopka, ki se vodi pod opr. št. III N 185/2012.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča: - po parc. št. 250/99 k. o. X¹ k stavbi P. 17, stavbi brez naslova št. 2888, stavbi brez naslova št. 5010, stavbi P. 18, stavbi P. 18A, stavbi P. 18B ter h garažam na parc. št. 250/100, vse v L., - po parc. št. 250/97 k stavbi P. 17 in stavbi brez naslova št. 2888, obe v L. ter - po parc. št. 250/96 k stavbi P. 17, stavbi brez naslova št. 2888, stavbi brez naslova št. 5010, h garažam na več parcelah in k stavbi P. 14, vse v L., do pravnomočno zaključenega nepravdnega postopka zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi P. 17, ki se vodi pod opr. št. III N 185/2012.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in sklep razveljavi oziroma odpravi ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V nepravdnem postopku III N 185/2012, kjer nastopa kot predlagatelj Skupnost vsakokratnih lastnikov stavbe na naslovu P. 17, L., kot nasprotni udeleženec pa predlagatelj v tej zadevi, se odloča o pripadajočem zemljišču k stavbi št. 2947 na parcelah št. 250/96 in št. 250/97. V tem postopku pa se predlaga tudi določitev individualnega pripadajočega zemljišča k poslovni stavbi št. 2888 in k povezovalni stavbi št. 5010 ter določitev skupnega pripadajočega zemljišča na parcelah št. 250/96, 250/97 in št. 250/99. Sodišče je prekinitev postopka utemeljilo z obrazložitvijo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, vendar pa v konkretnem primeru sploh ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP. Iz pozitivnih predpisov ne izhaja podlaga za izpodbijano odločitev, prekinitev postopka pa je sicer tudi v nasprotju s temeljnimi načeli Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). Ker predlagatelji v postopku III N 185/2012 parcele št. 250/99 sploh niso označili, zanjo prekinitev v nobenem primeru ne more biti utemeljena. Glede obrazložitve sodišča, da bo meja individualnega pripadajočega zemljišča vsaj delno istočasno tudi meja skupnega pripadajočega zemljišča, velja tudi „vice versa“, kar pomeni, da gre za vsebinsko nerazumljiv argument. Predlagatelju in zainteresiranim nasprotnim udeležencem ni mogoče pogojevati izvedbe tega postopka s končanjem drugega postopka, posebej če se postavljeni zahtevki ne pokrivajo. Ker sodišče odloča o določitvi pripadajočega zemljišča pri tisti nepremičnini in v korist tiste stavbe, ki jo predlagatelji navedejo, predlagatelju in drugim ni mogoče odreči pravice do hitrega in učinkovitega sodnega varstva, sklicujoč se na postopek, ki njihovih predlogov ne vsebuje. Predlagatelj je zainteresiran, da se pripadajoča in skupna pripadajoča zemljišča določijo po načelu ekonomičnosti, zaradi česar je predlagal združitev postopkov.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča se v skladu z določbo 49. člena ZVEtL-1 za obravnavanje predhodnih vprašanj² ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, kar pomeni, da sodišče v vsakem primeru tako kot pravdno sodišče po načelu ekonomičnosti, upoštevajoč smotrnost in učinkovitost reševanja predhodnega vprašanja ali prekinitve postopka v okviru procesnega vodstva, samo oceni in odloči, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali bo postopek prekinilo in počakalo na rešitev prejudicialnega vprašanja v drugem (matičnem) postopku.³ Da lahko sodišče prekine postopek do pravnomočne odločitve v vzporedno tekoči zadevi, mora najprej ugotoviti, ali odločitev v tisti zadevi predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo obravnava.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o prekinitvi postopka utemeljijo z obrazložitvijo, da bo o obsegu pripadajočih zemljišč po parc. št. 250/99, 250/97 in 250/96 kot predlaga predlagatelj, možno odločiti šele, ki bo znan obseg individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi P. 17, po parc. št. 250/96 in 250/97, o čemer se odloča v nepravdnem postopku, ki se vodi pod opr. št. III N 185/2012.

7. Izpodbijana odločitev, kolikor se nanaša na parceli št. 250/96 in 250/97, in razlogi zanjo so pravilni. Odločitev o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča po navedenih parcelah je nedvomno odvisna od odločitve o ugotovitvi individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi P. 17, po istih parcelah. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo namreč meja individualnega pripadajočega zemljišča vsaj delno istočasno tudi meja skupnega pripadajočega zemljišča. Velja sicer tudi obratno, kot pravilno opozarja predlagatelj v pritožbi, vendar pa je ob dejstvu, da so skupna pripadajoča zemljišča izjema,⁴ smotrneje počakati, da se ugotovi individualno pripadajoče zemljišče po določenih nepremičninah, ter šele nato odločiti o skupnem pripadajočem zemljišču po istih nepremičninah, kot pa obratno. Ker predlagatelj ne pojasni, zakaj bi bilo v konkretnem primeru hitreje odločeno, če bi sodišče prve stopnje samo odločalo o tem, kje poteka meja med individualnim in skupnim pripadajočim zemljiščem, ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da mu je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo glede parcel št. 250/96 in št. 250/97 odreklo pravico do hitrega in učinkovitega sodnega varstva. Pritožbeni očitek, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s temeljnimi načeli ZVEtL-1 ni konkretiziran in ga zato ni mogoče obravnavati.

8. Zgoraj pojasnjeno pa ne velja glede parcele št. 250/99. Ta nepremičnina je namreč, kot pravilno opozarja predlagatelj, predmet zgolj tega nepravdnega postopka in ne tudi nepravdnega postopka III N 185/2012. Sodišče prve stopnje tako dejansko ni navedlo razlogov za odločitev o prekinitvi postopka glede parcele št. 250/99, s čimer je v tej zvezi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, s katerim je bilo odločeno, da se prekine postopek zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča po parc. št. 250/99 k stavbam, ki so naštete v prvi alineji izreka sklepa sodišča prve stopnje, do pravnomočno zaključenega nepravdnega postopka, ki se vodi pod opr. št. III N 185/2012 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

10. Sodišče prve stopnje naj nadaljuje postopek za določitev pripadajočega zemljišča po parceli št. 250/99, ki ni predmet vzporedno tekočega nepravdnega postopka III N 185/2012, iz spisa pa tudi ne izhaja, da bi bila predmet kakšnega drugega nepravdnega postopka.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju bo pritožbeno sodišče označevalo nepremičnine s parcelnimi številkami, brez navajanja vselej iste katastrske občine.
² Predhodno vprašanje je vprašanje o (ne)obstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna odločitev o glavni stvari (primerjaj 13. člen ZPP in 8. člen ZNP).
³ Poročevalec DZ z dne 25. 4. 2017, EVA: 2015-2030-0002, obrazložitev k 49. členu.
⁴ Ibidem, obrazložitev k 43. členu.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 741/2022
• VSL Sklep I Cp 1246/2022
• VSL Sklep I Cp 1604/2022