VSL Sklep I Cp 2014/2018

Jedro

Dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost sodišče presoja ob izdaji sklepa iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelal izvedenec za geodezijo mag. A. A., primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, zato se Geodetski upravi RS (v nadaljevanju GU) naloži, da prioritetno, v enem mesecu po pravnomočnosti tega sklepa, evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom geodetske storitve z dne 21. 10. 2017 in sicer tako, da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene. Elaborat je sestavni del sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je sodišče , ki ne razpolaga s strokovnim znanjem, izvedlo dokaz z izvedencem, nato pa ugotovilo, da je elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo v zemljiškem katastru. Tak zaključek je sam s seboj v nasprotju. Sodišče je neutemeljen predlagatelj parcelacije in upravnega postopka. Opozarja na 8. člen ZEN. Sodišče primernosti strokovne podlage ni opredelilo po kriterijih iz ZEN, ZUP ali Pravilnika o urejanju, spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Ugotovitev je v tem delu pavšalna in neobrazložena. Sodišče ni pojasnilo, na podlagi katerega določila ZVEtL-1 se elaborat ne vroča udeležencem. Postopek je voden le navidezno, da bo sprememba lastništva lahko vpisana v zemljiško knjigo. Stranka možnosti pritožbe nima niti v upravnem postopku, saj se ta ne konča z odločbo, ampak z obvestilom. Podatki o lastništvu so v zemljiški knjigi drugačni kot v katastru. Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavb M. in ostalih so neobstoječi subjekti in ne morejo biti udeleženci v postopku. Skupnost etažnih lastnikov kot pravno osebo zastopa predsednik in ne upravnik. Navedba o potrebnosti parcelacije, ki naj bi izhajala iz mnenja izvedenke B. je pavšalna in neobrazložena. V tem postopku niso obravnavane stavbe, ampak nepremičnine, ki niso lastnina etažnih lastnikov. Izvedensko mnenje ne more biti podlaga za parcelacijo, saj nima statusa upravnega akta. Sodišče je z izpodbijano ugotovitvijo nedopustno prejudiciralo končno odločitev. Vztraja, da predlagatelji na zemljiščih niso pridobili lastninske pravice. Kot naročnik parcelacije bi moral nastopati pritožnik. S tem bi bilo zadoščeno zahtevam ZEN in Pravilnika. Nepremičnine 670/3, 673 in 674, vse k. o. X, so po dejanski rabi pozidano zemljišče, po namenski pa prometne površine in območje centralnih dejavnosti. Izvedenec jih spreminja v "zemljišče", čeprav za to nima pristojnosti. Navedene parcele se stavb predlagateljev niti ne dotikajo in zato ni mogoča ugotovitev, da so potrebne za redno rabo stavbe.

3. Na pritožbo je odgovorila prva nasprotna udeleženka. Meni, da je ta utemeljena, vendar iz drugih razlogov. Izvedenec ne bi smel parcelirati parcele 685/3, ki je javna cesta in ne bi smel spremeniti statusa (vrste rabe) v zemljišče, ne da bi bil odlok o kategorizaciji M. ulice kot javne ceste predhodno razveljavljen. To zemljišče nikoli ni moglo postati lastnina etažnih lastnikov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Z vprašanjem, kaj predstavlja strokovno podlago, katere primernost (za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru) sodišče presoja na podlagi šestega odstavka 13. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1), se je pritožbeno sodišče že ukvarjalo v zadevi I Cp 31/2018. V njej je pojasnilo, da strokovno podlago, saj je namenjena evidentiranju sprememb v katastru, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (prvi odstavek 13. člena ZVEtL-1), predstavlja elaborat¹, ki ga izdela v postopku postavljeni izvedenec geodetske stroke (drugi odstavek 12. člena ZVEtL-1), lahko pa tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1).

6. V isti odločbi je pritožbeno sodišče tudi pojasnilo, da dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost sodišče presoja ob izdaji sklepa iz 6. odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo. Ob tem je posebej poudarilo, da ima ta pravica v postopku po ZVEtL-1 še posebno težo, saj je pri evidentiranju sprememb v katastru na podlagi sklepa, izdanega po šestem odstavku 13. člena ZVEtL-1, upravnemu organu pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je pridržano sodišču. Upravni postopek je le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb in zato udeleženec v njem nima več možnosti, da bi upravni organ njegove ugovore meritorno presojal.

7. V konkretnem primeru pritožnik v pritožbi izpostavlja ravno to. Sodišče prve stopnje mu je v teku postopka, čeprav je opozoril, da elaborata ni prejel, vročilo le izvedeniško poročilo s prilogo (to je skico terenske meritve). Res je sicer, da izvedeniško poročilo vsebuje osnovne sestavine elaborata, a to udeležencem ne odvzema pravice, da se seznanijo in izjavijo o celotnem elaboratu, ki vsebuje še tehnične podatke, izračune površin, seznam koordinat in prikaz parcel s spremembami. Ker pritožniku (enako pa velja za ostale udeležence) to pred izdajo izpodbijanega sklepa² ni bilo omogočeno, je pritožbeni očitek v smeri posega v pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) utemeljen.

8. Pritožbeno sodišče je že iz tega razloga pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ob upoštevanju 3. člena ZVEtL-1, 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP, razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pred ponovno odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje storjeno kršitev odpraviti tako, da bo udeležencem postopka dalo rok v katerem se bodo lahko o (sicer že vročenem) elaboratu izjavili, nato pa bo o njegovi primernosti za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ponovno odločilo.

9. V zvezi s tem pa pritožbeno sodišče dodatno opozarja, da obliko, sestavine elaborata in njihovo vsebino, natančneje predpisuje Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik)³, ki se ob upoštevanju prvega odstavka 13. člena ZVEtL-1 (z olajšavo, ki jo daje četrti odstavek iste določbe) uporablja tudi v postopku po ZVEtL-1. Sodišče je zato dolžno, ko presoja primernost strokovne podlage, poleg vsebinske ustreznosti elaborata (da ustreza temu, kar je sodišče zahtevalo), presoditi tudi njegovo ustreznost v pogledu zahtev iz zgoraj navedenega Pravilnika. Pri tem mu zakon v petem odstavku 13. člena daje možnost, da strokovno podlago (torej elaborat) predhodno pošlje v preveritev pristojnemu upravnemu organu. Vse navedeno seveda ne pomeni, da bi se moralo sodišče v razlogih, če o tem ni spora, opredeljevati do vsake posamezne sestavine, predpisane s Pravilnikom. Mora pa biti iz razlogov razvidno, da je bila presoja primernosti strokovne podlage celovita in da je pripombe udeležencev, ki se na to nanašajo, obravnavalo.

10. O ostalih pritožbenih očitkih se pritožbeno sodišče, saj na odločitev ne vplivajo, ne izjavlja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Glej na primer drugi odstavek 26., četrti odstavek 45., tretji odstavek 62. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), v katerih je kot strokovna podlaga za uvedbo postopka za evidentiranje sprememb v katastru opredeljen elaborat. Tudi 8. člen ZEN, ki ureja evidentiranje sprememb v katastru na podlagi sodne odločbe ali sodne poravnave, v drugem odstavku določa, da mora biti sodni odločbi ali poravnavi priložen elaborat.
² Sodišče prve stopnje je elaborat udeležencem vročilo šele po izdaji sklepa in po vložitvi pritožbe, kar pa posega v pravico do izjave ni saniralo, saj nasprotna udeleženka možnosti, da bi v smeri primernosti elaborata za izvedbo v zemljiškem katastru dala pripombe, ki bi jih sodišče tudi presodilo, ni več imela.
³ UL RS 48/2018.

Datum zadnje spremembe:

19.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2357/2018
• VSL Sklep I Cp 1892/2019
• VSL Sklep I Cp 1542/2020