VSL Sodba I Cp 2045/2018

Jedro

Ne le, da toženka v postopku na prvi stopnji tožničinim trditvam, da je slednja dimnikarske storitve pri njej (zanjo) predmetnega dne opravila, ustrezno (jasno) ni ugovarjala, ampak je celo izrecno navedla, da je znesek glavnice (28,06 EUR) pripravljena plačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 28. 6. 2018:

- odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 142328/2016 z dne 24. 2. 2017, v veljavi za glavnico v znesku 28,06 EUR ter za zakonske zamudne obresti od glavnice za čas od 24. 2. 2017 dalje do plačila ter v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške (I. točka izreka),

- v preostalem delu, in sicer za zakonske zamudne obresti od glavnice 28,06 EUR za čas od 20. 11. 2015 do 24. 2. 2017 sklep o izvršbi razveljavilo, tožbeni zahtevek pa zavrnilo (II. točka izreka),

- odločilo, da je dolžna toženka tožnici v roku 8-ih dni od prejema izpodbijane sodbe plačati pravdne stroške v znesku 228,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja. Sodišče prve stopnje naj bi zagrešilo kršitve pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožbeni zahtevek je nesklepčen, saj iz tožničinih navedb njegova utemeljenost ne izhaja. Poudarja, da ni lastnica niti najemnica predmetnega stanovanja na naslovu ... Tožnica bi morala zahtevek uveljavljati zoper lastnika tega stanovanja, pri čemer iz zemljiške knjige izhaja, da je to H. d.o.o. Zaradi načela javnosti in publicitete vpisov v zemljiško knjigo naj bi bilo to dejstvo splošno znano. Prav tako sama ni podala naročilnice tožnici za opravo dimnikarskih storitev, niti ji oprave zadevnih dimnikarskih storitev ni odredila. S tožnico ni sklenila pravnega posla glede naročila in izvedbe dimnikarskih storitev, prav tako od slednje zadevnega računa ni prejela. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstev, saj ni pravne povezave med toženkinim pravnim položajem in zadevnim računom, ki ga je tožnica izstavila na njeno ime.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP¹). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.² Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožnica je v dopolnitvi tožbi jasno izpostavila vsa potrebna pravno-relevantna dejstva/okoliščine³ (in sicer opravo letnega pregleda ter meritve dimne emisije⁴ pri toženki dne 11. 11. 2015 ter s strani slednje podpisan delovni nalog), na podlagi katerih od toženke utemeljeno⁵ uveljavlja plačilo vtoževanega zneska glavnice. Ne le, da toženka v postopku na prvi stopnji tožničinim trditvam, da je slednja omenjeno storitev pri njej (zanjo) predmetnega dne opravila, ustrezno (jasno) ni ugovarjala, ampak je v vlogi z dne 10. 8. 2017 (kot je to v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe izpostavilo že sodišče prve stopnje) celo izrecno navedla, da je znesek glavnice (28,06 EUR) pripravljena plačati.⁶ Ker tega v postopku na prvi stopnji ni izpostavljala (ugovarjala), predstavlja pritožbeno pojasnjevanje, zakaj njena pasivna legitimacija za vtoževano plačilo ni podana (češ da ni lastnica/najemnica predmetnega stanovanja ter da storitve ni naročila/s tožnico pravnega posla ni sklenila⁷) oziroma zakaj bi morala tožnica zahtevek vložiti zoper lastnika stanovanja (to je družbo H. d.o.o.), nedopustno (neupoštevno) pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).⁸ Na drugi strani je sodišče prve stopnje (upoštevaje 299. člen OZ⁹) sledilo toženkinim ugovorom (to je navajanju, da računa¹⁰ ni prejela) glede zamudnih obresti, ki jih je tožeča stranka neutemeljeno uveljavljala že od naslednjega dne po dospetju računa.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane odločbe pravdni stranki tudi opozorilo.
³ V zvezi z njimi pa predlagala tudi ustrezne (potrebne) dokaze.
⁴ Na podlagi koncesijske pogodbe za opravljanje dimnikarskih storitev, ki jo je imela sklenjeno z Republiko Slovenijo.
⁵ Zaradi česar pritožbene trditve o nesklepčnosti tožbenega zahtevka niso utemeljene. Ker je na te iste tožničine pravno-relevantne trditve svojo odločitev (glede zahtevka na plačilo glavnice) oprlo tudi sodišče prve stopnje (glej predvsem 8. in 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), ne drži niti pritožbeno zatrjevanje izostanka razlogov o odločilnih dejstvih.
⁶ Ker z ozirom na navedeno obstoj obveznosti iz naslova glavnice (očitno) ni bil sporen, je brezpredmetno tudi sicer neutemeljeno (glej opombo št. 3 predmetne sodbe) pritožbeno navajanje, da tožnica dokazov v tej smeri ni predlagala.
⁷ Kot je to razvidno že iz dopolnitve tožbe, sodijo opravljene storitve v okvir obvezne državne gospodarske javne službe. V zvezi s tem je drugi odstavek 6. člena v času oprave predmetnih storitev veljavne Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 129/2004, s kasnejšimi spremembami) določal, da je uporaba storitev dimnikarske službe obvezna za vse uporabnike storitev dimnikarske službe.
⁸ Ker jih je potrebno zatrjevati (glej sklep VSRS III Ips 79/2005 z dne 27. 3. 2007) to velja tudi za splošno znana dejstva, pri čemer zemljiškoknjižni podatki (lastništvo nepremičnin), ki jih izpostavlja pritožba, v ta sklop (splošno znanih dejstev) ne sodijo (glej VSL sodbo II Cp 2743/2016 z dne 14. 12. 2016).
⁹ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
¹⁰ Katerega izstavitev (in prejem s strani naslovljenega dolžnika) pa (kot je pravilno poudarilo - glej 10. točko obrazložitve izodbijane sodbe) ni pogoj za nastanek obveznosti.

Datum zadnje spremembe:

18.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 391/2018
• VSL sodba I Cp 2522/2012
• VSL sodba II Cp 475/2016