<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1347/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1347.2018
Evidenčna številka:VSL00019297
Datum odločbe:16.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:ureditev meje v pravdi - močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena - vročitev zapisnika z naroka

Jedro

Nobena zakonska določba sodišče ne obvezuje, da stranki po uradni dolžnosti vroči izvod zapisnika naroka.

Mirno posestno stanje je tisto, ki sta ga določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala. Izključna posest enega mora obstajati dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranke nosijo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je določilo mejo med predlagateljevo parcelo 2429/21 k. o. X in parcelo 2430/1 k. o. X last prvega nasprotnega udeleženca, tako da poteka v ravni črti od tromeje s parcelo 2429/27 k. o. X na severu (točka Y1 – že urejena meja) do tromeje s parcelo 2431/1 last drugega nasprotnega udeleženca (točka X3 – v naravi železni klin, približno na sredini obstoječega betonskega podstavka ograje). Ugotovilo je, da se površina parcel s tem postopkom ne popravlja, da velikost spornega mejnega prostora znašala 15 m2, vrednost spornega mejnega prostora pa 2.500,00 EUR ter odločilo, da je skica z dne 2. 12. 2017 sestavni del sklepa, elaborat za evidentiranje sodno urejene meje pa bo po pravnomočnosti sklepa posredovan pristojnemu upravnemu organu. O stroških postopka bo sodišče prve stopnje izdalo poseben sklep.

2. Pritožuje se prvi nasprotni udeleženec, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga višjemu sodišču, naj spremeni izpodbijani sklep tako, da mejo med njegovo nepremičnino in nepremičnino predlagatelja določi od točke Y1 do točke Y2, kot to izhaja iz skice terenske meritve z dne 2. 12. 2017 izvedenca A. A., ali pa sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naj predlagatelju naloži plačilo stroškov postopka. Meni, da se sklepa ne da preizkusiti, ker sodišče ni ocenilo izpovedi vseh zaslišanih prič, izpovedi tudi ni ocenjevalo v primerjavi z ostalimi izvedenimi dokazi, kot bi moralo v smislu 8. člena ZPP. Zato sklep ne vsebuje razlogov o vseh pravnoodločilnih dejstvih in je podana kršitev pravil postopka po 14. in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Do fotografij, ki jih je vložil v spis, se sodišče sploh ni opredelilo. Ker dokazno ni ocenilo vseh dokazov in se ni opredelilo do vseh izvedenih dokazov, mu je sodišče kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Sodišče mu tudi ni izročilo prepisa zapisnika naroka za glavno obravnavo, na katerem so bile zaslišane priče, zato mu ni omogočeno, da bi preveril, ali je posamezne dokaze pravilno povzelo in tako pripraviti vsebinsko ustrezno pritožbo. V nadaljevanju pritožbe obsežno povzema svoje trditve, podane tekom prvostopenjskega postopka, za katere trdi, da se sodišče do njih ni opredelilo: da predlagatelj spornega mejnega sveta nikdar ni imel v posesti; da je bila njemu ob nakupu nepremičnine pokazana meja, kot jo zatrjuje in je bila taka meja tudi razvidna v naravi; da je imel sporni mejni svet v dobroverni, zakoniti in lastniški posesti in uporabi od nakupa nepremičnine dalje, pred tem pa že njegovi pravni predniki; da je objektivno nemogoče, da bi predlagatelj dostopal do spornega mejnega sveta, ker je tam kovinski steber z ograjo; da jih je junija 2013 žena predlagatelja prišla pozdravit kot nove sosede in vprašat za dovoljenje, ali lahko postriže živo mejo; da iz fotografij v spisu izhaja, da je imel na spornem mejnem prostoru posejane rože; da iz fotografij izhaja, da je predlagatelj sam zamejil mejo po živi meji, kjer je bila bodeča žica, ki jo je postavil predlagatelj; da živa meja ni bila vzdrževana; da je sporni mejni svet funkcionalno povezan z njegovo nepremičnino; da je na spornem mejnem svetu pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem; da sta imela s pravnim prednikom J. M. na spornem prostoru tudi zadnjo mirno posest; o prepiru med predlagateljem in pravnim prednikom prvega nasprotnega udeleženca; da je neživljenjsko in nelogično, da bi bil objekt postavljen neposredno na mejo; o strelovodu in ortofotoposnetkih iz leta 1972; da je predlagatelj protipravno postavil živo mejo v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Sodišče ne obrazloži zadostno, zakaj naj ne bi bilo mogoče uporabiti kriterija močnejše pravice ali kriterija zadnje mirne posesti in popolnoma neobrazloženo je, zakaj je uporabilo kriterij pravične ocene in kaj naj bi ta kriterij v konkretnem primeru pomenil, saj ni pojasnilo vsebine pravnega standarda pravične ocene. Tako ni jasno, zakaj se je sporni mejni prostor razdelil po diagonali, zakaj se niso upoštevala naravna mejna znamenja (živa meja) in funkcionalna pripadnost spornega mejnega sveta njegovi nepremičnini, zakaj mu sedaj ni omogočeno, da gre po svojem okrog svojih objektov. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče zmotno uporabilo 77. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zgolj dva do trikrat letna uporaba spornega mejnega sveta s strani predlagatelja in to izključno z namenom obrezovanja žive meje, ki je naravno mejno znamenje, nikakor ne more biti odločilna. Predlagatelj tistega dela spornega mejnega sveta, ki mu je neutemeljeno dodeljen (proti točki X3), objektivno ne more uporabljati, saj mu tega ne dopušča ograja, tako da nima dostopa. V skladu s pravično oceno bi bilo, če bi meja potekala od točke Y1 do točke Y2, saj je tako zatečeno stanje v naravi. Splošno znano je, da se z živo mejo zameji lastninska pravica posameznih nepremičnin, zato ni jasno, na podlagi česa je sodišče določilo mejo zunaj žive meje. Sporni mejni svet nima nobene funkcionalne zveze z nepremičnino predlagatelja. Neživljenjsko in nelogično je, da je sedaj objekt (nadstrešek in betonska plošča) postavljen skorajda neposredno na mejo, ker mu onemogoča vzdrževanje objektov. Poleg tega ima tam strelovod. Odločitev sodišča je tako v čistem nasprotju s pomenom in smislom pravične ocene. Sodišče zmotno zaključuje, da gre za relativno enoten teren in ne upošteva navedb strank o dosedanji posesti. Tudi na podlagi močnejše pravice ali zadnje mirne posesti bi sodišče lahko mejo uredilo na način, kot predlaga on.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Argumentirano zavrača vse navedbe pritožbe ter pritrjuje prvostopenjskemu sodišču in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dokazna ocena, kakršno je sodišče prve stopnje naredilo v izpodbijanem sklepu, zadosti metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, ki se v nepravdnih postopkih uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da so navedbe predlagatelja in prvega nasprotnega udeleženca o poteku meje "diametralno različne", saj predlagatelj zatrjuje, da je sporni pas redno uporabljal za vzdrževanje žive meje, nasprotni udeleženec pa, da je bil do žive meje njegov zeleni pas in je predlagatelju kakršenkoli vstop izrecno dovolil (peti odstavek na strani 6 izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je torej upoštevalo trditve pravdnih strank o dosedanji uporabi spornega mejnega prostora. Upoštevalo je tudi fotografije v spisu. Na njih je vidno stanje v naravi v različnih obdobjih. Kakšno je dejansko stanje, pa se je sodišče prepričalo tudi z ogledom. Vendar pa fotografije same zase ne dokazujejo niti močnejše pravice niti zadnje posesti. Stanje v naravi, ki ga prikazujejo fotografije, predlagatelj in pritožnik interpretirata vsak drugače. Utemeljenost njunih trditev je zato sodišče preverjalo z zaslišanjem prič. To izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v petem odstavku na šesti strani in so pritožbeni očitki o neupoštevanju zatrjevanih dejstev in dokazov neutemeljeni.

6. Prepisovanje navedb, izpovedb in listin v spisu ter ugotavljanje, kaj je prikazano na v spis vloženih fotografijah, ne predstavlja dokazne ocene, kakršno zahteva 8. člen ZPP. Dokazna ocena je logični mozaik, ki ga sestavi sodišče po pravilih logike in upoštevaje življenjske izkušnje na podlagi razpoložljivega dokaznega gradiva.1 Da je lahko naredilo dokazno oceno, je sodišče trditve predlagatelja in prvega nasprotnega udeleženca, ki sta jih dokazovala vsak s svojo interpretacijo v spis vloženih fotografij, preverilo z zaslišanjem predlaganih prič. Katerim pričam je verjelo in katerim ne ter zakaj, je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo na straneh 6 in 7 izpodbijanega sklepa. Pravilno je ocenilo, da so sorodniki predlagatelja in prvega nasprotnega udeleženca zaradi zainteresiranosti za izid postopka omejeno verodostojni. Zato na podlagi njihovega zaslišanja ni mogoče ugotoviti, kakšna so bila razmerja glede posesti spornega mejnega prostora. Izpovedbi pravnega prednika prvega nasprotnega udeleženca, ki je potrdil njegove navedbe, pa ni sledilo, ker je v nasprotju z izpovedbo njegove žene, ki naj bi uporabljala sporni mejni prostor. Izpovedala je, da tega dela ni uporabljala, glede lastništva spornega dela pa se ni znala določno izreči. Drugače kot mož J. M. je izpovedala tudi, da se glede spornega dela niso prepirali. Vsem ostalim zaslišanim pričam je sodišče prve stopnje sicer verjelo, vendar pa iz njihovih izpovedb ni mogoče ugotoviti, kje je potekala sporna meja. Vsi pa so izpovedali, da so živo mejo obrezovali predlagatelj in njegovi, s čimer so izpodbili drugačne navedbe prvega nasprotnega udeleženca. Da slednje ni v izpodbijanem sklepu izrecno zapisano, ne pomeni, da se sodišče o teh navedbah ni izreklo. Iz konteksta celotne obrazložitve izhaja, da je predlagatelj uporabljal sporni prostor med njegovo živo mejo in robnikom na dvorišču prvega nasprotnega udeleženca kolikor je to pač potrebno za vzdrževanje žive meje.

7. Res je sicer, kar trdi pritožnik, da se z živo mejo ponavadi razmeji dve nepremičnini. Vendar pa spregleda, da ni nujno, da je živa meja zasajena ravno na mejni črti. Povsem logična je navedba predlagatelja, da živa meja ni zasajena na mejni črti, ker se razraste in določen prostor je potreben tudi za njeno vzdrževanje.

8. Nobena zakonska določba sodišče ne obvezuje, da stranki po uradni dolžnosti vroči izvod zapisnika naroka. Iz spisa je razvidno, da sta izročitev izvoda zapisnika zahtevala predlagatelj in eden od nasprotnih udeležencev (gl. list. št. 120 in 122 spisa) in sodišče jima ga je vročilo. Zahteve prvega nasprotnega udeleženca za vročitev zapisnika pa v spisu ni, niti ne njegovega predloga za pregled in prepis (fotokopiranje) spisa, skladno s 150. členom ZPP. Neutemeljeni so zato očitki pritožbe, da pritožniku ni bilo omogočeno preveriti vsebino izpovedb zaslišanih prič in da mu je bilo onemogočeno pripraviti vsebinsko ustrezno pritožbo. Uveljavljanih kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni, pa tudi ne kršitve ustavnih pravic do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in do sodnega varstva (23. člen Ustave).

9. Zmotno je stališče, da se mora sodišče izreči o vseh izvedenih dokazih. Oceniti mora le za presojo odločilne dokaze. To je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu storilo in čeprav kratko, je zadostno obrazložilo svojo odločitev. Ni pomembno kako dolga je obrazložitev, pač pa, da lahko stranke postopka iz nje razberejo miselni tok sodišča in razloge zanj. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki je strnjena, je to mogoče storiti. Sodišče je navedlo pravno podlago svoje odločitve, iz katere izhaja katera so za presojo odločilna dejstva, in navedlo je, katera odločilna dejstva izhajajo iz izvedenih dokazov ter zakaj. Da pri tem ne bi upoštevalo s strani prvega nasprotnega udeleženca zatrjevanih dejstev, ne drži, čeprav je res, da se ni izrecno izreklo o vsaki zatrjevani podrobnosti. Tako izrekanje v sodni odločbi ni potrebno. Sodišče mora odgovoriti na navedbe in dokaze o odločilnih (konstitutivnih) dejstvih, ne pa o vsaki podrobnosti, s katero stranka utemeljuje zatrjevana dejstva.

10. Iz obrazložitve izhaja, da sporni mejni prostor ni funkcionalno povezan le z nepremičnino prvega nasprotnega udeleženca, pač pa tudi z nepremičnino predlagatelja. Živa meja se namreč razrašča in neobrezana sega do asfaltne površine dvorišča nasprotnega udeleženca (gl. npr. fotografijo 2 v prilogi B12) in določen prostor je potreben tudi za vzdrževanje žive meje. Zato tudi ne vzdrži trditev pritožbe o splošno znanem dejstvu, da živa meja določa mejno črto.

11. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da ne predlagatelj ne prvi nasprotni udeleženec nista izkazala izključujoče dobroverne lastniške posesti na spornem mejnem prostoru. Zato je materialnopravno pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da noben ni izkazal močnejše pravice, ki je skladno s 77. členom SPZ primarni kriterij za urejanje meje. Noben namreč ni izkazal pridobitev lastništva na spornem prostoru na enega od pravno veljavnih načinov pridobitve lastninske pravice. Tudi predpostavke za ureditev meje po zadnji mirni posesti (četrti odstavek 77. člena SPZ) niso podane. Iz dokaznega postopka izhaja, da sta sporni prostor uporabljala tako predlagatelj in njegova družina kot prvi nasprotni udeleženec in njegova družina ter da so se v zvezi z uporabo tega prostora prepirali. Mirno posestno stanje pa je tisto, ki sta ga določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala. Izključna posest enega mora obstajati dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna.

12. Ker ni moglo odločiti po prvih dveh kriterijih 77. člena SPZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je mejo uredilo tako, da je sporni prostor razdelilo po pravični oceni (peti odstavek 77. člena SPZ). Pravni standard "pravična ocena" je napolnilo z okoliščinami konkretnega primera. Upoštevalo je, da je tromeja med parcelami 2430/1, 2429/121 in 2429/27 k. o. X že urejena, zato je mejno črto začelo v katastrsko urejeni točki Y1 (v naravi znak približno na sredini obstoječe mreže odtočnega jaška), nato pa sporni prostor diagonalno razdelilo na polovico s tem, ko je konec mejne črte določilo v točki X3 na tromeji parcel 2430/1, 2429/21 in 2431/1 – v naravi železni klin približno na sredini obstoječega betonskega podstavka ograje. Sporni mejni prostor ni pozidan, na njem ni nobenih naravnih ali drugih ovir, dejansko gre za relativno ozek, raven pas zemlje med živo mejo predlagatelja in robnikom asfaltiranega dvorišča prvega nasprotnega udeleženca. Ker je vse sporno zemljišče enako, je s tem, ko ga je razpolovilo, sodišče zadostilo pravnemu standardu pravične ocene. Ker je sedaj meja določena, bosta morala predlagatelj in pritožnik uporabo svojih nepremičnin prilagoditi sodno določeni meji. Glede na to, da se nista mogla dogovoriti, pač ne moreta oba uporabljati istega prostora za vzdrževanje svojih nepremičnin (predlagatelj žive meje, pritožnik pa nadstreška).

13. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera je materialno pravo pravilno uporabljeno, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker zakon glede stroškov zastopanja v pritožbenem postopku postopka za ureditev meje nima posebnih določb, skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP pritožnik in predlagatelj krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
1 T. Pavčnik, Dokazni standardi, Podjetje in delo, letnik 2012, št. 6 – 7.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 77, 77/1, 77/4, 77/5
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 122

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI2NzQ0