VSL Sklep I Cp 1252/2018

Jedro

Pri pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije (projektantska pogodba) gre za (atipično) obliko podjemne pogodbe.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

- odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 153271/2014 z 13. 11. 2014, v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek glavnice v višini 8.665,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2014 do plačila ter v 3. odstavku za izvršilne stroške v višini 76,16 EUR z obrestmi (I. točka izreka),

- v preostalem delu predhodno omenjeni sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka za znesek glavnice 22.744,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2014 dalje do plačila ter v 3. odstavku za izvršilne stroške v višini 195,85 EUR z zahtevanimi obrestmi razveljavilo ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka),

- odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženi v 15-ih dneh povrniti pravdne stroške v znesku 1.814,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka se pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (s stroškovno posledico). Sodišče je v 10. točki nepravilno zaključilo, da je v tej zadevi glede nastanka obligacijskega razmerja smiselna uporaba določil OZ, ki se uporabljajo za pogodbo o naročilu (mandatno pogodbo). Sama je v prvi pripravljalni vlogi na strani 2 obširno pojasnila, zakaj meni, da je bila med pravdnima strankama sklenjena podjemna pogodba. Sodišče se do njenih navedb ni opredelilo in je brez posebne obrazložitve napačno zaključilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o naročilu. Kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, je projektantska pogodba atipična oblika podjemne pogodbe in ne pogodba o naročilu, kakor je napačno zaključilo sodišče v izpodbijani sodbi (pritožba se sklicuje na odločbo III Ips 45/2009 z dne 17. 4. 2012). S pogodbo o projektiranju se projektant zaveže izdelati projektno dokumentacijo, naročnik pa se zaveže izdelano in izročeno projektno dokumentacijo plačati. Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na okoliščino, koliko naj bi bilo izvršeno in izročeno delo za toženo stranko uporabno, a je to storilo nepravilno. Svoje odločitve, zakaj se je ukvarjalo z uporabnostjo projektne dokumentacije, ni obrazložilo ter se sodba zato ne more preizkusiti. Prezrlo je, da tožena stranka nikoli ni navajala, da je napake kadarkoli grajala, niti tega, da je tožečo stranko pozvala k temu, da jih odpravi, in ji pri tem določila primeren rok za odpravo. Tudi če bi tožena stranka res uveljavljala zahtevek za znižanje pogodbene cene in če bi ga uveljavljala pravilno, je tožena stranka tista, ki bi morala postaviti zahtevek, ne pa da to počne sodišče. Tožeča stranka je na mnenje izvedenca dne 12. 4. 2017 in dne 4. 7. 2017 podala pripombe, a se sodišče do njih ni opredelilo. Prav tako je spregledalo, da je izvedenec zneske, ki jih je ugotovil v izvedeniškem mnenju, postavil v neto znesku in brez upoštevanja 22 % DDV, kar bi moralo sodišče v nadaljevanju upoštevati. Posledično je napačno izračunalo tudi stroške pravdnega postopka.

4. Tožena stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

5. Tožena stranka se pritožuje iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne tudi v ugodilnem delu v I. točki izreka in posledično v odločitvi o stroških v III. točki izreka oziroma da jo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (vse s stroškovno posledico). Sodišče bi pri presoji, ali ima delo, ki ga je tožeča stranka opravila za toženca, kakršnokoli uporabno vrednost, moralo avtonomno presojati izvedene dokaze. Vprašanje uporabne vrednosti je v prvi vrsti dejansko vprašanje in ne strokovno vprašanje za izvedenca. Izvedenec je potrdil, da bi za tako zasnovan projekt prenove sedaj nestanovanjskega objekta v stanovanjske namene bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in da se tak poseg ne more izvajati v obsegu tehnično-investicijskega vzdrževanja. Prav slednje pa je tožeča stranka zatrjevala v tem postopku in, kot ugotavljata izvedenec ter sodišče, takšno njeno stališče ni utemeljeno. Slednja bi morala kot strokovnjak že v fazi podaje ponudbe oziroma izdelave projektne naloge to vedeti in naročniku temu ustrezno svetovati in predvideti vsa strokovna opravila, ki so usmerjena v pridobitev gradbenega dovoljenja. Izvedenec je potrdil tudi toženčevo trditev, da bi morala tožeča stranka kot projektant za bodoči stanovanjski objekt v projektni nalogi predvideti tudi parkirišča. Projektantska dela, ki jih je v nadaljevanju tožeča stranka opravila, torej objektivno sploh niso bila potrebna (bila so nepravilna). Sodišče ni niti z besedo omenilo dejstva o nestrokovnosti tožeče stranke v zvezi z njenim očitno zgrešenim stališčem, da je mogoče objekt spremeniti v večstanovanjski objekt brez izdelave dokumentacije in pridobitve gradbenega dovoljenja. Potrebne svetovalne vloge tožeča stranka sploh ni opravila, pač pa je očitno začela s projektiranjem, kot da bi šlo za tehnično investicijsko vzdrževanje, kar toženca ne bi moglo pripeljati do želenega cilja, ki med pravdnima strankama nikoli ni bil sporen. Če je mogoče slediti stališču sodišča, da je toženec z odgovorom na ponudbo, da je „cena korektna“, le-to sprejel, pa nikakor ni mogoče slediti stališču, da je projektiranje, ki že v izhodišču ne sledi prostorski zakonodaji, za toženca glede na njegov cilj uporabno oziroma delno uporabno. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, iz česa naj bi izhajalo, da toženec nikoli ni enostransko odstopil od sodelovanja z nasprotno stranko oziroma od dogovarjanj z njo, pač pa je od nadaljnjih pogovorov enostransko odstopila prav tožeča stranka. Toženec, kot je izpostavil tudi v postopku na prvi stopnji, nikoli ni uporabil nobenega dela projektne dokumentacije. Četudi bi ta morda v posameznih segmentih res imela neko objektivno uporabno vrednost, je noben resen projektant pri svojem projektiranju, skladno s prostorskimi akti, ne more oziroma ne sme uporabiti. Opravljeno delo tožeče stranke ima kot celota takšno napako, zaradi katere ne služi svojemu namenu, niti v svojih posameznih delih. Posamezne postavke, ki jih je sodišče priznalo kot upravičeni zahtevek tožeče stranke za opravljeno delo, so povsem neutemeljene. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, zakaj naj bi bilo temu tako. Nepravilno je pravno stališče sodišča prve stopnje glede nastanka pogodbenega razmerja med pravdnima strankama oziroma konkretno glede sprejema ponudbe. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo poudarila, da so imela vsa dogovarjanja in usklajevanja med pravdnima strankama naravo nezavezujočih dogovarjanj v smislu prvega odstavka 20. člena OZ. To dokazuje dejstvo, da je v okviru teh dogovarjanj tožeča stranka konec marca 2014 pripravila osnutek Sporazuma o izdelavi projektne dokumentacije, izvedbi nadzora, izvedbenega inženiringa in ustanovitvi projektnega podjetja, ki pa ni bil nikoli podpisan s strani pravdnih strank, saj slednji nista uspeli uskladiti njegove vsebine in razrešiti vprašanj oziroma nepredvidenih težav v zvezi z zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnin, vključenih v omenjeni projekt, kar je bilo tožeči stranki znano.

6. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Sodišče prve stopnje je v točkah 8. - 11. obrazložitve izpodbijane sodbe na podlagi natančne presoje izvedenih dokazov prepričljivo pojasnilo svoj zaključek, da je med pravdnima strankama glede izdelave projektne dokumentacije „Š.“ nastalo obligacijsko (točneje pogodbeno) razmerje in da ugovori, ki ji jih je v zvezi z (ne)nastankom podal toženec, niso utemeljeni. Zakaj med strankama ni šlo zgolj za nezavezujoča dogovarjanja (pogajanja) v smislu prvega odstavka 20. člena OZ,¹ kot to toženec navaja tudi v pritožbi, prav tako izhaja iz prej omenjenega dela obrazložitve izpodbijane sodbe. To, da sta pravdni stranki v letu 2014 svoje poslovno razmerje želeli zamenjati („nadgraditi“) z vsebino, kakor izhaja iz (s strani tožeče stranke pripravljenega) osnutka Sporazuma o izdelavi projektne dokumentacije, izvedbi nadzora, izvedbenega inženiringa in ustanovitvi projektnega podjetja² (ki, kot ugotavlja sodišče prve stopnje oziroma toženec poudarja v pritožbi, s strani pravdnih strank nikoli ni bil podpisan in ni zaživel), na katerega se v pritožbi sklicuje toženec, zaključka sodišča prve stopnje, da je pogodbeno razmerje med strankama nastala že pred tem, ne omaje. Pritožnikovo zatrjevanje, da je tožničino ponudbo kasneje nadomestil osnutek omenjenega sporazuma, je namreč neizkazano. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo (glej predvsem 8. - 11. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da je bila tožničina ponudba (ki je bila osnova za izdelavo projektne dokumentacije) s strani toženca dne 12. 11. 2013 sprejeta. Njegovo pritožbeno nasprotovanje, češ da ni bila in da naj bi jo nadomestil osnutek omenjenega sporazuma, kot je bilo predhodno poudarjeno, ni dokazano in zato pomisleka v zaključek sodišča prve stopnje ne poraja.

9. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 - 12 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je potrebno za predmetno obligacijsko razmerje, katerega podlaga naj bi bila toženčevo naročilo projektne dokumentacije („Š.“), smiselno uporabiti določila OZ, ki se nanašajo na pogodbo o naročilu. Zakaj naj bi bilo temu tako, natančneje ni obrazložilo. Če naj bi bil razlog v besedi „naročilo“, velja poudariti, da imamo tudi pri podjemni pogodbo (pogodbi o delu) opravka z naročnikom posla (dela). Tako že uvodni 619. člen OZ določa, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Tožeča stranka je v pritožbi, sklicujoč se na odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 45/2009 z dne 17. 4. 2012, upravičeno poudarila, da gre pri pogodbi o izdelavi projektne dokumentacije (projektantska pogodba) za (atipično) obliko podjemne pogodbe. Da naj bi bila med pravdnima strankama sklenjena podjemna pogodba, pa je zatrjevala že v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 5. 2. 2016.

10. Dejstvo, da imamo v konkretnem primeru (v resnici) opravka s podjemno pogodbo (pogodbo o delu) in ne s pogodbo o naročilu, je pomembna predvsem zaradi okoliščine, na katero tožnica opozarja v pritožbi. V primeru takšnega pogodbenega razmerja namreč ni zadosti, da (toženi) naročnik v pravdi ugovarja oziroma se sklicuje na neuporabnost (napake) izvršenega posla (dela). Zato, da bo s takšnim sklicevanjem uspešen, je namreč potrebno, da je pred tem (skladno z določbami 633. - 640. člena OZ) te napake (neuporabnost) pri tožencu (podjemniku) ustrezno (pravočasno) grajal.³ Ker je izhajalo iz naziranja, da imamo v konkretnem primeru opravka s pogodbo o naročilu, v primeru katere je prevzemnik naročila upravičen do plačila že za svoj trud (tretji odstavek 766. člena OZ), se sodišče prve stopnje z okoliščino obstoja toženčevega ustreznega (pravočasnega) grajanja napak (neuporabnosti) izdelane projektne dokumentacije (kot predpostavke za uspešno uveljavljanje ugovora znižanja plačila/neobstoja dolžnosti plačila⁴) ni ukvarjalo oziroma obstoja tega pomembnega sklopa dejstev (obrazloženo) ni presojalo.⁵ To pa pomeni, da je pritožba tožeče stranke utemeljena.

11. Vrhovno sodišče RS je v odločbi III Ips 45/2009 z dne 17. 4. 2012 poudarilo, da pri projektantski pogodbi ni pomembna le izdelana projektna dokumentacija, temveč tudi končni rezultat, to je objekt, zgrajen brez napake. Toženec (kot je to izpostavljal že v postopku na prvi stopnji) v pritožbi poudarja, da s strani tožeče stranke izdelana projektna dokumentacija, ki ne sledi prostorski zakonodaji, zanj (glede na njegov cilj) ne more biti uporabna niti delno (češ da je noben drug projektant ne bo mogel uporabiti) in da jo je potrebno z vidika njene uporabnosti obravnavati kot celoto. Takšno zatrjevanje toženca (ki v tem oziru prav tako upravičeno izpostavlja, da je sam na področju projektiranja laik in da mora za strokovno ustreznost nameravanega projekta poskrbeti projektant, to je strokovnjak na tem področju) niti ni v celoti v nasprotju s tem, kar v izpodbijani sodbi ugotavlja sodišče prve stopnje. Slednje, ki se v zvezi s tem sklicuje na zaključke v postopku angažiranega izvedenca za arhitekturo B. P., poudarja, da je izhodišče tožeče stranke (in sicer da bo moč nameravani projekt prenove sedaj nestanovanjskega objekta v stanovanjske namene izvesti v obsegu tehnično investicijskega vzdrževanja in brez pridobitve gradbenega dovoljenja), na podlagi katerega je dokumentacijo izdelala, zmotno. Kljub temu omenjeno sodišče v nadaljevanju (prav tako ob sklicevanju na ugotovitve izvedenca) ugotavlja uporabnost določenih delov (npr. projektne naloge za celoten projekt) izdelane projektne dokumentacije, kar pa naj bi bilo odvisno od pridobitve gradbenega dovoljenja. Za pridobitev (izdajo) omenjenega dovoljenja pa naj bi se kot bistven kazal nerešen problem parkirišča (glej 21. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). V zvezi s to okoliščino pa izpodbijana sodba nima nobenih jasnih ugotovitev/zaključkov (in razlogov zanje), ali je temu (očitno) ključnemu pogoju sploh objektivno moč zadostiti. Drugih razlogov, zaradi katerih bi imela izdelana dokumentacija za toženca uporabno vrednost, namreč iz izpodbijane sodbe ni moč razbrati. Zato je utemeljena tudi toženčeva pritožba.

12. Ker se sodišče prve stopnje do obeh predhodno omenjenih za odločitev ključnih okoliščin ni ustrezno opredelilo, je bilo potrebno pritožbama ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti⁶ in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP⁷). Tovrstne kršitve (to je neobstoja zaključkov/razlogov glede dveh za odločitev pomembnih pravno-relevantnih sklopov) to sodišče ni odpravljalo samo, saj bi s tem očitno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva. Prav tako je možno, da se bo v nadaljevanju pojavila potreba po dopolnitvi izvedenskega mnenja.⁸ Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju najprej presodi, ali je toženec zatrjevane napake (neuporabnost) pravočasno grajal, še pred tem pa naj v tej smeri (pri obeh pravdnih strankah) opravi morebiti potrebno materialno procesno vodstvo.⁹ V kolikor bo zaključilo, da je toženec tej predpostavki zadostil, pa naj v nadaljevanju poda vsebinsko jasne razloge, zakaj naj bi bila projektna dokumentacija zanj kljub ugotovljenim pomanjkljivostim (objektivno) uporabna (glej 11. točko obrazložitve tega sklepa).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15-ih dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
² Glej prilogo A18.
³ V zvezi s tem glej tudi članek dr. Marka Brusa, Podjemna pogodba po Obligacijskem zakoniku, Odvetnik, 2018, št. 85, str. 30.
⁴ V 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje sicer navedlo, da naj bi se toženec v opravljenem delu s storitvami strinjal, a to (zgolj) v zvezi z zaključkom, da bi bil dolžan v nasprotnem primeru dati ustrezne pripombe na Ponudbo, česar pa ni storil (ugotovitev se torej očitno nanaša na fazo pred nastankom obligacijskega/pogodbenega razmerja).
⁵ V skladu z drugimi odstavkom 635. člena OZ lahko naročnik, ki je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, tudi po izteku roka (za sodno uveljavljanje svoje pravice iz prvega odstavka istega člena OZ) z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode. Tožena stranka, ki zatrjuje, da izdelana dokumentacija zanjo ni uporabna, in nasprotuje zahtevanemu plačilu, v predmetni pravdi (smiselno) uveljavlja prav tak ugovor (glej tudi v opombi št. 3 tega sklepa omenjeni članek dr. Marka Brusa, Podjemna pogodba po Obligacijskem zakoniku).
⁶ Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari posledično tudi v odločitvi o stroških, zaradi česar se to sodišče do pritožbenih navajanj, ki jih je tožeča stranka v tem oziru podala, ni posebej opredeljevalo.
⁷ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁸ In sicer če bo sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da je toženec napake (neuporabnost) ustrezno grajal, ponovno (v smislu pomislekov iz 11. točke obrazložitve tega sklepa) presojalo uporabnost izdelane projektne dokumentacije.
⁹ Pritožničinemu navajanju, da toženec v tem oziru ni podal (popolnoma) nobenih trditev, ni moč pritrditi. Slednji je npr. v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 24. 2. 2016 (glej str. 4) podal konkretne trditve o tem, zakaj na izdelano dokumentacijo (prej) ni mogel dati pripomb.

Datum zadnje spremembe:

18.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1544/2009
• VSL sodba I Cpg 24/2016
• VSL Sodba I Cpg 340/2022