VSL Sklep IV Cp 245/2019

Jedro

Ker vloge, ki se nanašajo na taksno oprostitev, vlaga zakonita zastopnica tožnikov sama (ne po pooblaščenki) in ker odločitev o taksni oprostitvi lahko vpliva na z Ustavo zagotovljeno možnost dostopa mld. tožnikov do sodišča, je višje sodišče navedbe pritožnice, čeprav jih je prvič podala šele v pritožbi, upoštevalo kot pravočasne.

Vračilo danega posojila in izplačila iz police življenjskega zavarovanja so sredstva, ki sodijo med dohodke družine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog mld. tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zakonita zastopnica mld. tožnikov je vložila laično pritožbo, v kateri je obrazložila nekatere prilive na osebnem in poslovnem računu. Pojasnjuje, da je 22. 8. 2018 in 22. 9. 2018 prenesla sredstva iz varčevalnega računa na osebni račun. Na varčevalni račun ji 8. v mesecu iz osebnega računa avtomatsko trgajo 20,00 EUR, ker pa ji redno primanjkuje sredstev, si znesek prenese nazaj na osebni račun, da lahko pokrije stroške. Priliv 24. 8. 2018 je kredit v višini 23.810,50 EUR, za katerega mesečno plačuje obrok 500,00 EUR. Dne 24. 9. 2018 je na osebni račun prejela vračilo posojenega zneska v višini 500,00 EUR, 16. 10. 2018 500,00 EUR kredita od SVIZ ..., 26. 10. 2018 pa izplačilo predujma 898,00 EUR iz zavarovalne police življenjskega zavarovanja. Ti prilivi ne predstavljajo zaslužka. Prilaga dokazila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč – 11. in 12.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter določb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), na katere napotuje 13. člen ZBPP. Ugotovilo je naslednja, za presojo glede taksne oprostitve relevantna dejstva:

- mld. tožnika živita pri mami, ki je zaposlena in je zadnje tri mesece pred vložitvijo tožbe prejemala povprečno 632,73 EUR plače;

- mati ima odprt račun tudi kot s. p. in je v zadnjih treh mesecih nanj prejela za 26.190,17 EUR prilivov;

- družina prejema otroški dodatek povprečno 173,74 EUR mesečno;

- mld. tožnik prejema 80,00 EUR štipendije mesečno in 119,18 EUR mesečne preživnine, enako preživnino prejema tudi mld. tožnica;

- mati je na osebni račun v zadnjih treh mesecih prejela še 2.482,46 EUR raznih nakazil, glede katerih ni podala nobenih pojasnil, zato se skladno s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upoštevajo v višini 631,11 EUR mesečno;

- osebni avto in dve nepremičnini, katerih (so)lastnica je zakonita zastopnica tožnikov se po določbah ZUPJS ne štejejo v premoženje družine.

5. Glede na navedene dohodke je ugotovilo, da družina tožnikov znatno presega dohodkovni cenzus v višini 785,50 EUR, zato mld. tožnika ne izpolnjujeta pogojev za taksno oprostitev.

6. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je materialnopravni položaj družine slabši, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Že iz same tožbe (za zvišanje preživnine) in navedb zakonite zastopnice mld. tožnikov v zvezi s predlogom za taksno oprostitev izhaja, da zakonita zastopnica ne zmore več pokrivati stroškov za preživljanje družine. Da je materialni položaj tožnikov slab, kaže tudi dejstvo, da jima je bila že odobrena brezplačna pravna pomoč (v postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči se je presojal materialni položaj družine v drugem obdobju kot se presoja sedaj). Zakonita zastopnica tožnikov je v pritožbi pojasnila nekatere prejemke. Ker vloge, ki se nanašajo na taksno oprostitev, vlaga sama (ne po pooblaščenki) in ker odločitev o taksni oprostitvi lahko vpliva na z Ustavo zagotovljeno možnost dostopa mld. tožnikov do sodišča, je višje sodišče navedbe pritožnice, čeprav jih je prvič podala šele v pritožbi, upoštevalo kot pravočasne.

7. Višje sodišče pritrjuje pritožnici, da ni mogoče kot dohodek družine šteti zneskov 60 in 24,07 EUR, ki ju je prenakazala iz svojega varčevalnega računa na osebni račun. Gre za dohodke, ki so bili, ker jih je prenakazala iz enega računa na drugega, pri izračunu dohodkov družine upoštevani dvakrat. Kot dohodek tudi ne šteje priliv 500,00 EUR iz naslova brezobrestne povratne finančne pomoči, ki jo je pritožnici po ugotovitvi, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev brezobrestne povratne finančne pomoči v skladu s Pravilnikom o solidarnostnih in finančnih pomočeh odobril območni odbor SVIZ. Gre za enkratno finančno pomoč, ki se odobri za premostitev perečih finančnih težav, pritožnica pa dodeljeno ji pomoč že vrača.

8. Kot upoštevni dohodek družine sodišče druge stopnje tudi ne šteje nakazila 23.810,50 EUR na s. p. račun pritožnice. Iz priložene Posojilne pogodbe s podjetjem B. d. o. o. izhaja, da je posojilo prejela kot s. p. in da gre za namensko posojilo za zagon gospodarske dejavnosti. Pritožbi je priložila tudi tri račune, iz katerih izhaja, da je kot s. p. kupila trgovsko blago za nadaljnjo prodajo ter da se je izobraževala v zvezi s tem.

9. Ostali zneski, na katere opozarja pritožba, pa tudi po mnenju višjega sodišča sodijo med dohodke družine. Vračilo danega posojila in izplačila iz police življenjskega zavarovanja so namreč sredstva, ki so ostala na razpolago družini za preživljanje.

10. Upoštevni dohodki s. p. zakonite zastopnice tožencev tako ne znašajo 26.190,17 EUR, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, pač pa 2.379,67 EUR, to je v treh mesecih 793,22 EUR na člana družine tožnikov, oziroma 264,40 EUR mesečno na družinskega člana. Po odštetju prej navedenih nakazil na osebnem računu zakonite zastopnice tožnikov, to je 584,07 EUR v trimesečnem obdobju (60 + 24,07 + 500 EUR), se skladno s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre upošteva še dohodek 436,41 EUR na družinskega člana. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana družine tožnikov tako ne presega 785,50 EUR (264,40 + 436,41 EUR), zato sta mld. tožnika upravičena do taksne oprostitve in je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno zmotna.

11. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je mld. tožnika oprostilo plačila sodne takse za postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

18.03.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1641/2008
• Sodba I Up 980/99
• VDSS Sodba Psp 20/2021