VSL Sklep IV Cp 2336/2018

Jedro

Sodišče mora določiti režim stikov tako, da upošteva tudi ustroj življenja udeležencev postopka. Če so stiki določeni tako, da jih udeleženci ne morejo izvrševati, potem tako določeni stiki niso v korist otrok. Taki stiki se ne bodo izvrševali, saj se ne morejo, kar pa ni v korist otrok.

Iz izvedenskega mnenja sodno postavljene izvedenke izhaja, naj se stiki izvajajo za vse otroke enako, kljub temu, da so različne starosti in polno zasedeni z interesnimi dejavnostmi. Pritožbeno sodišče v podatkih spisa ni našlo nobene podlage za to, da bi bilo treba otroke na stikih z očetom ločiti. Temu nasprotujeta tudi oba pritožnika. Oba zatrjujeta, da je tak režim stikov, ko so otroci na stikih ločeni, zanje škodljiv. Za nasprotnega udeleženca, ki stike izvršuje tako, da hodi po otroke na njihov dom in jih tja tudi vrne, je izvrševanje stikov dvakrat med tednom popoldne zaradi službenih obveznosti tudi neizvršljivo.

Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, saj so morebitne koristi, ki jih ima s stiki otrok, velike in daljnosežne. Seveda imajo otroci pravico, da se stikom tudi uprejo. Vendar se je treba zavedati, da koristi otroka in njegove želje nista sopomenki. Korist otroka ne zajema le koristi do dopolnjenega 18. leta starosti, ampak tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Stiki preko vikenda so se izvrševali tudi do sedaj in ni izkazano, da taki stiki ne bi bili otrokom v korist. Stiki med tednom so kratkotrajni, nasprotnemu udeležencu pa je treba omogočiti vzpostavitev pristnih stikov, kar bi lahko uspelo med daljšimi stiki (vikend stik). Nasprotni udeleženec pa bo moral poskrbeti za kvalitetno izvrševanje stikov med vikendi, da se bodo otroci počutili sprejete in tako določenih stikov ne bodo dojemali kot obveznost.

V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi bilo treba zaradi koristi otrok nujno (že) z začasno odredbo odločiti o stikih med počitnicami, saj je do nastopa počitnic dovolj časa, da sodišče o stikih med počitnicami odloči z meritorno odločbo, ko bo lahko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo kakšen način preživljanja počitnic je v največjo korist otrok.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

"Ugovoroma udeležencev A. A. s 30. 6. 2017 in B. B. s 4. 7. 2017 zoper začasno odredbo II N 628/2016 z 22. 6. 2017 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z 22. 6. 2017 v prvem odstavku II. točke spremeni tako, da se glasi:

Stiki med C. C., rojenim ... 2012, D. D., rojenim ... 2007, E. E., rojeno ... 2004 in F. F., rojeno ...2003 ter očetom B. B., med tednom začasno potekajo ob četrtkih od 16.00 ure, ko pride oče po otroke na njihov dom na naslovu ... ter jih po končanem stiku ob 19.00 uri pripelje nazaj na njihov dom na naslovu ...

V preostalem delu ostane začasna odredba opr. št. II N 628/2016 z 22. 6. 2017 v celoti v veljavi in se ugovora udeležencev zavrneta."

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor predlagateljice s 30. 6. 2017 zoper začasno odredbo z 22. 6. 2017 (I. točka izreka). Delno je ugodilo ugovoru udeležencev zoper začasno odredbo z 22. 6. 2017 in odločitev spremenilo tako, da je določilo stike med D. D. in C. C. ter očetom vsak torek popoldne od 16.00 do 19.00 ure, stike med E. E. in F. F. ter očetom pa vsak četrtek popoldne od 16.00 do 19.00 ure. V času poletnih počitnic je določilo stike med D. D., E. E. in F. F. ter očetom nepretrgano 5 dni v juliju in 5 dni v avgustu. Stike C. C. in očeta pa v trajanju 2 dni, pri čemer pri očetu prespi eno noč. V času, ko so otroci na dopustu z materjo, tedenski in vikend stiki z očetom ne potekajo, vendar ne več kot 3 tedne skupaj, predlagateljica pa mora o terminu počitnic obvestiti udeleženca 1 teden prej. V preostalem delu je ohranilo začasno odredbo z 22. 6. 2017 v celoti v veljavi in ugovora udeležencev zavrnilo (II. točka izreka). Ugovor udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 21. 6. 2018 je sodišče zavrglo (III. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagateljica in nasprotni udeleženec. Predlagateljica se pritožuje zoper I., II. in IV. točko izreka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da potekajo stiki otrok z očetom ločeno. Očita, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih ter je v nasprotju z namenom izdaje začasnih odredb. Sodišče ni ugotovilo ne obrazložilo pogojev za izdajo začasne odredbe. Trdi, da s tako določenimi stiki nastane otrokom nenadomestljiva škoda. Sklicuje se na povezanost otrok in na škodo, do katere bi lahko prišlo, če bi otroke na stikih ločili. To je še posebej izrazito pri najmlajšem C. C., ki je na sorojence zelo navezan, na nasprotnega udeleženca pa ne. Sodišče je odločitev napravilo brez podlage v izvedenih dokazih, sodišče pa je odločilo v nasprotju z mnenjem postavljene sodne izvedenke G. G. Odnos med otroci in nasprotnim udeležencem se kljub temu, da se vikend stiki izvršujejo že več kot leto dni, ni niti malo izboljšal. Otroci vikend stike odločno zavračajo in jim nasprotujejo, sodišče pa je s tako odločitvijo kršilo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah. Otroci nasprotujejo tudi stikom med poletnimi počitnicami in si jih ne želijo. Prvostopenjsko sodišče je kljub temu, da je razmerje med udeležencema postopkov označilo za konfliktno, ignoriralo pozive predlagateljice, da naj uredi stike v skladu z največjo koristjo otrok in čim bolj natančno, da bi se preprečili konflikti. Voljo otrok bi moralo sodišče upoštevati glede na njihovo starost in zrelost ter jasno nasprotovanje stikom v času poletnih počitnic. Izpodbijani sklep ne vsebuje niti enega samega razloga, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker je razpravljajoča sodnica v zadevi že zavzela izredno pristransko stališče in se postavila na stran nasprotnega udeleženca, predlaga, da se zadeva vrne v odločanja pred drugega sodnika.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper II. in IV. točko izreka sklepa prvostopenjskega sodišča iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Očita, da je odločitev neživljenjska, neekonomična in neprimerna. Izpodbijanega sklepa pa se ne da preizkusiti. Sodišče ni upoštevalo, da nasprotni udeleženec stikov z otroki ne more izvajati ločeno zaradi službenih obveznosti. S takim sklepom je sodišče popolnoma omejilo stike nasprotnega udeleženca z vsemi otroki, s čimer se nedvomno dela otrokom večja škoda kot korist. Oba udeleženca postopka in otroci se strinjajo, da se stiki med tednom ohranijo kot doslej, in sicer ob četrtkih in za vse štiri otroke skupaj. Neživljenjsko so določeni tudi stiki med počitnicami, in sicer 5 dni v juliju in 5 dni v avgustu za D. D., E. E. in F. F., 2 dni pa za C. C. Sporno je to, da je režim stikov za C. C. drugačen od režima stikov s preostalimi otroci. To pomeni, da bi lahko šel nasprotni udeleženec z D. D., E. E. in F. F. ter C. C. na dopust za 5 dni, pri čemer bi moral že naslednji dan C. C. pripeljati nazaj, kar je neekonomično in obremenjujoče za nasprotnega udeleženca, pa tudi nesprejemljivo. Nasprotni udeleženec tako z otroki ne more odpotovati nikamor, niti ne more preživeti dopusta z otroki v enem kosu. Meni, da bi bilo v korist otrok, če bi poletne počitnice preživeli skupaj neprekinjeno 2 tedna. Izvedenka G. G. je poudarila pomembnost počasnega podaljševanja stikov ter ohranitve rednih stikov z očetom. Nesprejemljiva je tudi odločitev sodišča, da predlagateljica 1 teden pred odhodom na dopust najavi, kdaj bo šla na počitnice z otroki. Nedoločenost terminov in kratek rok je vedno predmet spora med udeležencema postopka.

Sodišče predlagateljico ves čas postopka postavlja v boljši položaj, oba udeleženca pa obravnava neenako. Nasprotni udeleženec nima realnih možnosti, da bi popravil odnos z otroki in si pridobil njihovo zaupanje. Nasprotni udeleženec nasprotuje omejevanju stikov, postopanje sodišča pa kaže na arbitrarnost in pristranskost.

5. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 411. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem lahko med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasno odredbo o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasno odredbo o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma načinu izvrševanja stikov. Ni pa po oceni pritožbenega sodišča pravilno upoštevalo smotra začasnih odredb iz teh razmerij, ki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, ravnanje med starši in otroki uredi tako, da bo ugotovljena največja otrokova korist.

8. Udeleženca postopka sta prvič uredila stike med njunimi štirimi otroci in nasprotnim udeležencem s sodno poravnavo 28. 8. 2013. Sodišče je nato urejalo stike z začasnima odredbama s 15. 11. 2016, ko so bili določeni stiki vsak ponedeljek od 16.00 do 19.00 ure in vsak tretji vikend v soboto od 9.00 do 19.00 ure v nedeljo za starejše tri otroke, nato z 22. 6. 2017, ko so bili določeni stiki med tednom vsak ponedeljek od 16.00 do 19.00 ure in vsako drugo soboto od 9.00 do 19.00 ure. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče delno ugodilo ugovoru obeh udeležencev in spremenilo režim stikov med tednom tako, da je določilo stike med dečkoma in očetom ob torkih popoldne, med dekletoma in očetom pa ob četrtkih popoldne, vzdržalo režim stikov določen vsako drugo soboto in določilo še stike v času poletnih počitnic tako, da starejši trije otroci preživijo z očetom 5 dni v juliju in 5 dni v avgustu, najmlajši deček pa v času petdnevnih stikov drugih otrok preživi z očetom nepretrgoma le 2 dneva.

9. S tako določenimi stiki se očitno ne strinja nihče od udeležencev postopka. Vsi vztrajajo pri tem, da se določijo skupni stiki vseh štirih otrok hkrati z očetom. Želijo, da so stiki med tednom določeni tako, kot so se izvrševali že do sedaj, to je v četrtek popoldne. Oba udeleženca očitata, da tako določeni stiki niso v korist otrok in nasprotujeta ločevanju otrok na stikih. Nasprotni udeleženec navaja tudi, da so tako določeni stiki zanj zaradi službenih obveznosti neizvršljivi. Po oceni pritožbenega sodišča je pritožbena kritika obeh udeležencev utemeljena.

10. Sodišče mora določiti režim stikov tako, da upošteva tudi ustroj življenja udeležencev postopka. Če so stiki določeni tako, da jih udeleženci ne morejo izvrševati, potem tako določeni stiki niso v korist otrok. Taki stiki se ne bodo izvrševali, saj se ne morejo, kar pa ni v korist otrok.

11. Iz izvedenskega mnenja sodno postavljene izvedenke G. G. izhaja, naj se stiki izvajajo za vse otroke enako, kljub temu, da so različne starosti in polno zasedeni z interesnimi dejavnostmi. Pritožbeno sodišče v podatkih spisa ni našlo nobene podlage za to, da bi bilo treba otroke na stikih z očetom ločiti. Temu nasprotujeta tudi oba pritožnika. Oba zatrjujeta, da je tak režim stikov, ko so otroci na stikih ločeni, zanje škodljiv. Za nasprotnega udeleženca, ki stike izvršuje tako, da hodi po otroke na njihov dom in jih tja tudi vrne, je izvrševanje stikov dvakrat med tednom popoldne zaradi službenih obveznosti tudi neizvršljivo. Pritožbi obeh udeležencev je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je določilo stike za vse štiri otroke ob četrtkih popoldne od 16.00 do 19.00 ure, kot so se stiki do sedaj tudi izvrševali, tak način izvrševanja stikov med tednom odgovarja ustroju življenja otrok in staršev, tak je tudi pritožbeni predlog.

12. Z začasno odredbo z 22. 6. 2017 so bili določeni tudi stiki vsako drugo soboto od 9.00 do 19.00 ure. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom tako določene vikend stike ohranilo. Predlagateljica v pritožbi navaja, da otroci vikend stike zavračajo in predlaga, da se ukinejo. Nasprotni udeleženec pa očita, da so stiki določeni preozko in trajajo prekratek čas, zato nima možnosti vzpostavitve kvalitetnega stika z otroki.

13. Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, saj so morebitne koristi, ki jih ima s stiki otrok, velike in daljnosežne. Vikend stiki, določeni vsako drugo soboto od 9.00 do 19.00 ure so nekoliko daljši kot stiki med tednom in predstavljajo priložnost za krepitev povezanosti z očetom. Pritožbeno sodišče je zato vzdržalo v veljavi odločitev prvostopenjskega sodišča o določenih vikend stikih. Pri tem še dodaja, da gre za začasno ureditev stikov. Seveda imajo otroci pravico, da se stikom tudi uprejo¹. Vendar se je treba zavedati, da koristi otroka in njegove želje nista sopomenki. Korist otroka ne zajema le koristi do dopolnjenega 18 leta starosti, ampak tudi koristi, ki se bodo pokazale v odrasli dobi (dolgoročne koristi). Stiki preko vikenda so se izvrševali tudi do sedaj in ni izkazano, da taki stiki ne bi bili otrokom v korist. Stiki med tednom so kratkotrajni, nasprotnemu udeležencu pa je treba omogočiti vzpostavitev pristnih stikov, kar bi lahko uspelo med daljšimi stiki (vikend stik). Nasprotni udeleženec pa bo moral poskrbeti za kvalitetno izvrševanje stikov med vikendi, da se bodo otroci počutili sprejete in tako določenih stikov ne bodo dojemali kot obveznost.

14. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče uredilo tudi stike med počitnicami, ki jim oba udeleženca nasprotujeta. Predlagateljica v pritožbi navaja, da otroci nasprotujejo stikom med počitnicami, nasprotni udeleženec pa želi daljše stike, in sicer v trajanju 14 dni. Navaja tudi, da je tak režim stikov (5 dni v juliju in 5 dni v avgustu s starejšimi tremi otroki, z najmlajšim pa le dva 2 dni) onemogoča, da bi z otroki kamorkoli odpotoval, saj mora že po 2 dnevih nazaj z najmlajšim sinom.

15. Pri izdaji začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki je treba upoštevati izključno otrokovo korist. Začasna odredba pomeni izjemo in je le nujen ukrep, ki se izreče takrat, ko je treba zaradi koristi otroka nujno ukrepati že med postopkom, ko sodišče ugotovi, da bi lahko otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali kadar zaradi ogroženosti otroka izhaja nujnost, da se začasno uredijo sporna razmerja.

16. V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi bilo treba zaradi koristi otrok nujno (že) z začasno odredbo odločiti o stikih med počitnicami, saj je do nastopa počitnic dovolj časa, da sodišče o stikih med počitnicami odloči z meritorno odločbo, ko bo lahko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo kakšen način preživljanja počitnic je v največjo korist otrok.

17. Oba udeleženca postopka ocenjujeta, da jima sodeča sodnica ni naklonjena. Menita, da daje prednost nasprotni stranki. Predlagateljica tudi predlaga, naj pritožbeno sodišče dodeli zadevo v obravnavanje drugemu sodniku. Po določilu 356. člena ZPP lahko sodišče druge stopnje, če razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, odredi, da se opravi nova obravnava pred drugim senatom. Pritožbeno sodišče bo vedno odredilo, da mora novo sojenje opraviti drug sodnik, kadar je sodbo izdal sodnik, ki bi moral biti po zakonu ali sklepu sodišča izločen. Po pooblastilu iz 356. člena ZPP pa takrat, ko sumi, da bi ponovno sojenje ogrozilo učinkovit potek sojenja, predvsem zato, ker sodnik, ki je izpodbijano sodbo izdal, stoji trdno na svojih, po mnenju pritožbenega sodišča napačnih pravnih stališčih². Po oceni pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ni tako. Obravnavana zadeva je v fazi odločanja o začasni odredbi, vsi dokazi še niso izvedeni, sodišče ni moglo zavzeti čvrstega stališča, kot očita v pritožbi predlagateljica, obe stranki postopka pa menita, da jima sodišče ni naklonjeno, ker je naklonjeno nasprotni stranki. Navedeno ne utemeljuje obravnave pred drugim sodnikom.

18. V I. točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor predlagateljice s 30. 6. 2017 zoper začasno odredbo z 22. 6. 2017 v delu, ki se nanaša na ugovor s 25. 11. 2016, ker predlagateljica nima več pravnega interesa za ugovor zoper začasno odredbo s 15. 11. 2016. Pri izdaji začasne odredbe 22. 6. 2017, s katero je sodišče delno spremenilo začasno odredbo s 15. 11. 2016 je namreč sodišče predlagateljičin ugovor že upoštevalo. Predlagateljica v pritožbi ne navaja ničesar, kar bi tako ugotovitev izpodbilo. Pritožbeno sodišče zato pritožbi predlagateljice v tem delu ni ugodilo.

19. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbama obeh udeležencev delno ugodilo in izpodbijano odločbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem pa ju je zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj zadevo Evropskega sodišča za človekove pravice v odločbi z dne 23. 9. 1994 v zadevi Hokkanen proti Finski.
² J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, stran 459.

Datum zadnje spremembe:

18.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1622/2018
• VSL Sklep IV Cp 192/2020
• VSL Sklep IV Cp 338/2019