VSL Sklep I Cp 2349/2018

Jedro

Ker so dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave.

Po ustaljeni sodni praksi je mogoče uveljavljati zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Dedič M. J. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z obravnavanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje najprej ugotovilo, da v zapuščino po pokojni D. F. sodijo denarna sredstva na njenem bančnem računu pri Banka, d. d. ter neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ (I. točka izreka). Ugotovilo je, da sta zakonita dediča zapustničina hči A. H. in sin M. J., vsak z dednim deležem do 1/2 zapuščine (II. točka izreka). Ker se dedinja A. H. na poziv sodišča ni odzvala, je zapuščinsko sodišče štelo, da se k dedovanju priglaša in sprejema svoj dedni delež (III. točka izreka sklepa).

2. Dedinja A. H. v pritožbi zoper sklep navaja, da sklepu ugovarja, ker bi moralo biti zapuščinskega premoženja bistveno več. Glede stanovanja na naslovu v L. ugotavlja, da sta bila upravičenca za nakup tega stanovanja po Jazbinškovem zakonu takrat pokojna starša, ki sta ga v veliki meri tudi sama odplačevala po obrokih. Ker je sedaj vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik stanovanja brat M. J., meni, da je bilo stanovanje dejansko darilo staršev bratu v celoti, torej tudi polovica, ki bi morala pripadati mami. Na tem darilu zato uveljavlja nujni delež. V zapuščinskem postopku po pokojni mami kot predmet zapuščine tudi niso bila predložena vsa denarna sredstva na njenem bančnem računu. Že konec decembra 2014 naj bi imela na bančni knjižici 35.000,00 EUR, po informaciji z dne 3. 4. 2016 pa na prvi veljavni knjižici 40.000,00 EUR, na drugi pa 5.000,00 EUR. Predlaga sodišču, da preveri stanje računov zapustnice za obdobje zadnjih pet let pred smrtjo, ker sumi, da je šlo za več finančnih transakcij v korist brata.

3. Dedič M. J. v odgovoru na pritožbo zanika vse pritožbene trditve in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa. Sodišče je pritožnico pozvalo, naj se izjasni glede dedovanja premičnega premoženja in glede obravnave. Njena pritožba pomeni, da bi v ponovljenem postopku navajala novote. Če bo sodišče kljub temu menilo, da ne gre za prekluzijo, pa iz previdnosti navaja, da je stanovanje kupil kot imetnik stanovanjske pravice ter bil na podlagi tega vpisan v zemljiško knjigo. Glede porabe denarja na bančnih računih pa navaja, da je bila zapustnica zelo radodarna in je vsako pomoč vnukov ali koga drugega bogato nagradila, za kar se je njen denar tudi porabljal, saj pokojnina ni zadoščala niti za plačilo doma. Predlaga pritožbenemu sodišču, da samo opravi zapuščinsko obravnavo ter naloži pritožnici povrnitev separatnih stroškov, ki jih je povzročila po svoji krivdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da v zapuščino po pokojni D. F. J. sodi zgolj premično premoženje, zakonita dediča pravilno in skladno z določbo drugega odstavka 203. člena Zakona o dedovanju (ZD) o tem obvestilo in ju pozvalo na pisno dedno izjavo, ali sprejemata svoj zakoniti dedni delež ter ali zahtevata razpis zapuščinske obravnave. Na poziv sodišča se je odzval le dedič M. J., pritožnica pa v danem roku sodišču ni ničesar sporočila. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo o dedovanju po zapustnici na podlagi podatkov spisa.

6. Po določbi 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Tudi glede na določbo tretjega odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.

7. Dedinja A. H. v pritožbi trdi, da predstavlja stanovanje, v katerem je prej bivala zapustnica, darilo bratu, na katerem uveljavlja nujni delež, kot tudi na denarnih sredstvih na bančnem računu pokojne, v kolikor je z njimi razpolagala v korist sodediča. Pritožnica torej uveljavlja zahtevo za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža pa je dedna pravica, ki jo je treba primarno uveljavljati v zapuščinskem postopku. Po ustaljeni sodni praksi je mogoče uveljavljati zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju¹. Uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, je v takšnih primerih izključena in pritožnici ni mogoče odreči, da svoje pravice uveljavi v pritožbenem postopku.

8. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka razpisati zapuščinsko obravnavo in na njej razčistiti relevantna dejstva ob upoštevanju navedb dedičev v pritožbi ter odgovoru na pritožbo, nato pa ponovno odločiti o dedovanju po zapustnici.

9. O stroških pritožbenega postopka, priglašenih v odgovoru na pritožbo, je odločeno na podlagi prvega odstavka 174. člena ZD. Pritožbeno sodišče glede na zgoraj obrazloženo ne vidi razlogov za uporabo določbe tretjega odstavka 174. člena ZD.

10. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je razveljavitev sklepa utemeljena zato, ker samo ne more in ne sme namesto sodišča prve stopnje opraviti zapuščinske obravnave. S tem bi bilo prekomerno poseženo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in pravicah do pritožbe. S takšno odločitvijo tudi glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ VSL I Cp 833/2017, I Cp 4768/2008, II Cp 1758/20113.

Datum zadnje spremembe:

18.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 277/2020
• VSL sklep I Cp 1756/2011
• VSL sklep I Cp 3283/2012