<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 29/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.29.2019
Evidenčna številka:VSL00018998
Datum odločbe:22.01.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Damjan Orož (preds.), Andreja Strmčnik Izak (poroč.), Irena Dovnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - nedopusten predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek zaradi insolventnosti - fikcija vročitve - vročilnica - osebna vročitev - javna listina - dejanska vročitev - izpodbojnost domnev - neverodostojnost vročilnice - neresnična dejstva

Jedro

Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev opravljena pravilno. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da „pošte ni prejela“. Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnice za vrnitev v prejšnje stanje z dne 23. 11. 2018 kot nedovoljen zavrglo.

    2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pritožila, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

    3. Pritožba ni utemeljena.

    4. Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da po 2. odstavku 121. člena ZFPPIPP v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. To pomeni, da je izpodbijani sklep pravilen že iz tega razloga. Pritožnica se na poziv sodišča, ali naj se njena vloga z dne 31. 10. 2018 („Prošnja za ponovno preučitev pravilnosti postopka“) šteje kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali kot pritožba, ni izjasnila. Ker je rok za pritožbo v času vložene vloge že potekel in je bil sklep o začetku postopka osebnega stečaja pravnomočen, je sodišče prve stopnje vlogo obravnavalo kot vrnitev v prejšnje stanje. Višje sodišče na tem mestu zgolj pripominja, da bi bila odločitev ista, tudi če bi se vloga obravnavala kot pritožba. Ker je sklep o začetku postopka osebnega stečaja postal pravnomočen 9. 10. 2018, je vloga, datirana 31. 10. 2018 in vložena 5. 11. 2018, prepozna.

    5. Ne glede na zgoraj navedeno, višje sodišče pritožnici pojasnjuje: ne drži pritožbena navedba, da „pošte“ ni prejela. Pritožnica sicer ni pojasnila, za katero „pošto“ gre, ker pa so zanjo neugodne pravne posledice nastale s predlogom oziroma sklepom o začetku postopka postopka osebnega stečaja, višje sodišče šteje, da gre za navedeni dve pisanji.

    6. Določbe o osebni vročitvi so urejene v 142. členu ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Če osebna (neposredna) vročitev naslovniku ni možna, se pri vročanju po pošti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, da je pisanje na pošti in da ga mora naslovnik v 15 dneh dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa naslovnik tega v 15 dneh ne stori, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar se naslovnika v prej puščenem obvestilu opozori. Po preteku roka vročevalec pisanje dejansko pusti v predalčniku ali pa ga vrne sodišču (3. in 4. odstavek 142. člena ZPP), če naslovnik predalčnika nima ali je ta neuporaben. Tudi na to dejstvo je treba naslovnika v obvestilu iz 3. odstavka 142. člena ZPP opozoriti.

    7. Kot izhaja iz podatkov v spisu (in je to sodišče prve stopnje pritožnici pojasnilo z dopisom z dne 7. 11. 2018 in ponovno v izpodbijanem sklepu), sta bila pritožnici pravilno vročena tako predlog za začetek postopka osebnega stečaja s pozivom, da se o predlogu izreče (p.d. 3) kot sklep o začetku postopka (p.d. 4). Iz vročilnic v spisu izhaja, da je bila vročitev opravljena skladno s 142. členom ZPP na podlagi fikcije vročitve. Višje sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da pritožnica navedenih pisanj ni prejela, saj so ji bila tudi ostala sodna pisanja (vključno s sklepom, zoper katerega je vložila predmetno pritožbo) vročena na isti način, torej s fikcijo: ker ob poskusu vročitve pisanja ni bilo mogoče izročiti niti naslovnici niti odraslemu članu gospodinjstva, je vročevalec v hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem mora naslovnica pismo prevzeti. Ker pritožnica v tem roku pisanja ni prevzela, je bilo pismo po poteku roka puščeno v hišnem predalčniku.

    8. Dodatek k vročilnici, ki ga je pri fikciji vročitve šteti kot sestavni del vročilnice, je izpolnjen v celoti, v vseh postavkah, v katerih jih je vročevalec dolžan izpolniti. Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev opravljena pravilno. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da „pošte ni prejela“. Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (prim. 4. odstavek 224 člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPIPP). Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Pritožnica v zvezi s tem ne navaja ničesar. Čeprav višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je dolžnica znašla, pa z osebnimi okoliščinami pravilne in na zakonu temelječe odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče izpodbiti.

    9. Ker torej pritožnica v roku ni vložila niti ugovora zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, prav tako pa ni vložila pritožbe zoper sklep o začetku postopka, v kasnejših (prepoznih oziroma nedovoljenih) vlogah ne more več izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje. Dolžnica s pritožbenimi razlogi glede na navedeno ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

    Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/4
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 121/2

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    18.03.2019

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI2NzE1