VSL Sklep VII Kp 53482/2014

Jedro

Sodišče prve stopnje ni odločalo po predpisanem postopku iz 506. člena Zakona o kazenskem postopku, kar pomeni kršitev drugega odstavka 371. člena ZKP. Obsojencu tudi ni omogočilo, da se izjasni do zbranih dokazov v zvezi z odločitvijo o preklicu pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijano sodbo odločilo, da se obsojenemu A. A. zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, prekliče pogojna obsodba izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju opr. št. I K 53482/2014 z dne 26. 3. 2015 in se mu izreče kazen šest mesecev zapora.

2. Zoper sodbo se pritožuje obsojenčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in drugega odstavka istega člena v zvezi z 22. členom ZKP (pravilno Ustave RS) ter zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v vnovično sojenje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornik v pritožbi očita sodišču prve stopnje kršitev določb kazenskega postopka, ker je sodišče pred izdajo sodbe pribavljalo izpisek iz evidence e-Risk po kateri je obsojeni lastnik 13-tih osebnih in enega tovornega vozila in tudi na tem gradilo prepričanje o potrebnosti preklica pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, pri tem pa obsojenemu ni dalo možnosti, da bi se do teh podatkov lahko opredelil, morebiti pojasnil kako je s temi vozili oziroma ali so sploh njegova, saj mu kot so navedena v omenjenih podatkih niso poznana in ne ve, da bi imel toliko vozil pisanih nase, dejstvo pa je, da ne razpolaga z nobenim vrednim vozilom, ki bi ga bilo moč prodati, niti teh vozil ne prodaja na črno, saj je sedaj zaposlen. Pritožba izpodbijani sodbi tudi očita, da operira s starimi podatki, ker je sodišče zbrane podatke zadnjič pretreslo na naroku 6. 7. 2017, med tem kot je izpodbijano sodbo izdalo 26. 4. 2018. Meni torej, da gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja in za bistveno kršitev pravil postopka, saj je sodišče v izpodbijani sodbi operiralo s podatki do katerih se obsojeni ni mogel opredeliti in je bil tako tudi prikrajšan sodelovanja v postopku ter tudi prikrajšan za možnost izjasnitve, kar je tudi kršitev pravice iz 22. člena Ustave RS.

5. Sodišče o preklicu pogojne obsodbe odloča v postopku, ki je predpisan v 506. členu ZKP. Tako mora po tretjem odstavku 506. členu ZKP opraviti sejo na katero vabi stranke in oškodovanca, nato pa po opravljeni seji glede na določbo četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku izda sodbo s katero odloči o preklicu pogojne obsodbe.

6. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v postopku za preklic pogojne obsodbe opravilo sejo, pač pa je zadnji narok za preklic pogojne obsodbe izvedlo dne 6. 7. 2017 na katerega se je odzval zgolj obsojeni, za tem pa pridobivalo dokaze in podatke, ki so vplivali na odločitev o preklicu pogojne obsodbe (evidenco e-Risk iz katere izhaja, da naj bi bil obsojeni lastnik 13-tih osebnih avtomobilov in enega tovornega) ter v zadevi odločilo brez seje. Sodišče prve stopnje je v bistvu s takim postopanjem, ko je po zadnjem naroku še zbiralo dokaze v zvezi z odločitvijo, ali naj se pogojna obsodba zaradi neizpolnitve posebnega pogoja prekliče izvajalo fazo poizvedb po drugem odstavku 506. člena ZKP. Zbiralo je torej dokaze pomembne za odločitev o preklicu pogojne obsodbe zaradi česar bi moralo potem, ko je bilo zbrano vse dokazno gradivo, razpisati sejo po določbi tretjega odstavka 506. člena ZKP, česar pa ni storilo in na podlagi te seje zadevo zaključiti in o njej odločiti. Tako pa je sodišče prve stopnje izdalo sodbo o preklicu pogojne obsodbe, ne da bi opravilo sejo iz tretjega odstavka 506. člena ZKP, in s tem kršilo določilo tretjega in četrtega odstavka 506. člena ZKP. Sodišče prve stopnje tako ni odločalo po predpisanem postopku, kar pomeni, da je zagrešilo bistveno kršitev določb iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Poleg tega je obsojenca prikrajšalo za pravico, da se izjasni do dokazov pridobljenih v poizvedbenem postopku po zadnjem naroku (6. 7. 2017), kar utemeljeno v pritožbi uveljavlja tudi obsojenčev zagovornik in kar je prav tako vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

7. Ker je bilo že zaradi povedanega potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti, pritožbeno sodišče na druge pritožbene navedbe ne odgovarja.

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pravilno po 506. členu ZKP izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe in nato odločiti ali se obsojencu izrečena pogojna obsodba prekliče, ali pa ne.

Datum zadnje spremembe:

15.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba IV Kp 2818/2017
• VSC Sodba II Kp 55490/2016
• VSC Sklep II Kp 3760/2018