VSL Sklep II Kp 36871/2013

Jedro

V sodbi, izdani v postopku neprave obnove, ni bilo navedeno kdaj oziroma v kakšnem roku mora obsojenec plačati denarno kazen ter kakšne bodo posledice, če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za spremembo neplačanega dela denarne kazni v zapor.

Izrek

I. Ob odločanju o pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se postopek za spremembo neplačanega dela denarne kazni v zapor po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ks 36871/2013 z dne 4. 5. 2015, pravnomočni in izvršljivi dne 26. 5. 2015, ustavi.

II. Stroški tega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se denarna kazen, izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 36871/2013 z dne 4. 5. 2015, pravnomočno in izvršljivo dne 26. 5. 2015 v neplačanem delu, v višini 721,55 EUR, izvrši z zaporom v trajanju 18 (osemnajst) dni. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje še odločilo, da se izvrševanje kazni zapora ustavi, če obsojenec plača denarno kazen.

2. Zoper sodbo se pritožuje obsojenčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Izpodbijano sodbo je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti in postopek za spremembo neplačanega dela denarne kazni v zapor, ustaviti.

4. Kot je razvidno iz podatkov spisa je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo II Ks 36871/2013 z dne 4. 5. 2015 v postopku neprave obnove na podlagi 1. točke prvega odstavka 407. člena ZKP sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III K 36871/2013 z dne 29. 5. 2014, pravnomočno dne 18. 9. 2014 s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen štiri leta in deset mesecev zapora ter denarna kazen 50 dnevnih zneskov po 20,00 EUR, to je 1.000,00 EUR kar je dolžan plačati v obrokih v roku dveh let in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V K 59945/2010 z dne 11. 1. 2012, pravnomočno dne 11. 12. 2012, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen dve leti in deset mesecev zapora v odločbah o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1B izreklo enotno kazen sedem let in šest mesecev zapora ter denarno kazen 50 dnevnih zneskov po 20,00 EUR, to je 1.000,00 EUR. Čeprav je bilo v sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III K 36871/2013 z dne 29. 5. 2014 določeno, da je obsojeni A. A. v skladu s petim odstavkom 47. člena KZ-1B dolžan plačati denarno kazen v obrokih v roku dveh let, pa sodišče prve stopnje v sodbo II Ks 36871/2013 z dne 4. 5. 2015 navedenega ni povzelo. Je pa sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III K 36871/2013 z dne 29. 5. 2014 izgubila svojo samostojnost, ko je bila upoštevana v novi sodbi izdani v postopku neprave obnove opr. št. II Ks 36871/2013 z dne 4. 5. 2015. V tej sodbi pa kot že pojasnjeno ni navedeno kdaj oziroma v kakšnem roku mora obsojeni plačati denarno kazen ter kakšne bodo posledice, če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati.

5. Po drugem odstavku 359. člena ZKP pa se mora v sodbi s katero se spozna obtoženca za krivega in če je obsojen na denarno kazen (tudi kadar gre za stransko denarno kazen) navesti rok, v katerem mora denarno kazen plačati, in način, kako se izvrši denarna kazen, če se tudi prisilno ne more izterjati. Po določbi prvega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika pa se denarna kazen izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca, v sodbi pa sodišče določi rok za njeno plačilo, ki ne sme biti krajši od 15-tih dni in ne daljši od treh mesecev, sodišče pa sme v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Glede na prej omenjeno procesno določbo pa je potrebno v sodbi tudi navesti, da se bo denarna kazen, v kolikor se ne bo dala niti prisilno izterjati izvršila tako, da se bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določil en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev (87. čl. KZ-1). Iz razlogov izpodbijane sodbe sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje neplačan del stranske denarne kazni obsojenemu spremenilo v 18 dni zapora in sicer iz razlogov, ker denarne kazni ni plačal v določenem roku, vendar je navedena trditev izpodbijane sodbe protispisna oziroma napačna, saj v sodbi opr. št. II Ks 36871/2013 z dne 4. 5. 2015 ni bil določen rok, v katerem mora obsojeni plačati denarno kazen in tudi ne kakšne bodo posledice, če se neplačana denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati.

6. Glede na vse omenjeno je pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi obsojenčevega zagovornika izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in postopek za spremembo neplačane denarne kazni v zapor ustavilo, saj je ugotovilo, da je sodišče kršilo pri svoji odločitvi kazenski zakon v škodo obsojenca, saj je v sodbi opr. št. II Ks 36871/2013 z dne 4. 5. 2015 izrečena denarna kazen, glede na že vse pojasnjeno, neizvršljiva.

7. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče na navedbe zagovornika, ki so usmerjene predvsem v navajanje, da obsojeni ne more plačati denarne kazni, ker je na prestajanju kazni, niti ne odgovarja. Glede na takšen izid je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški tega postopka bremenijo proračun.

Datum zadnje spremembe:

15.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 11256/2016
• VSM Sklep II Kp 46951/2015
• VSL Sklep II Kp 38981/2016