VSL Sklep Cst 300/2018

Jedro

S pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe ni mogoče ugovarjati, da izbrisana pravna oseba ob izbrisu ni bila insolventna, saj sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo insolventnost. Zato v tem postopku ne morejo biti upoštevni niti pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na obstoj upnikove terjatve, niti razlogi glede insolventnosti.

Stališče pritožnika, da ga je kot družbenika izbrisane d.n.o. treba šteti za njenega univerzalnega pravnega naslednika, je brez pravne podlage.

Pritožnik kot družbenik (izbrisane družbe) nima možnosti ugovora, da upnikova terjatev ne obstoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po 440. členu ZFPPIPP (R., d.n.o., C.), in imenovalo upravitelja.

2. Pritožnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga kršitve določb ZFPPIPP in 22. člena Ustave RS. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in obvestila sodišče, da je svojo zapadlo terjatev v skladu z določbami ZFPPIPP v roku (dne 10.5.2018) priglasila v stečajni postopek. Smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila po podatkih, objavljenih na spletnih straneh AJPES-a, pravna oseba R., d.n.o., C., izbrisana iz sodnega registra dne 2.11.2017. Upnica je vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, katerega vsebina je v skladu s prvim odstavkom 232. člena v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP, in založila predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka. Predlogu je priložila listine (seznam izvršilnih naslov št. ... z dne 28.3.2018), na podlagi katerih je sodišče presodilo, da je terjatev upnice do izbrisane pravne osebe verjetno izkazana v smislu 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP. Zato je predlogu upnice ugodilo in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe ter imenovalo upravitelja.

6. Pritožnik navaja, da je bil v času izbrisa družbenik izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo, kar pomeni, da subsidiarno odgovarja za vse obveznosti družbe, tudi v primeru izbrisa iz sodnega registra. Ker gre za osebno družbo, je pritožnika potrebno šteti za njenega univerzalnega pravnega naslednika. Zato bi moral biti seznanjen z upničinim predlogom za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, saj ima pravni interes za ugovor, da upničina terjatev ne obstaja. Zato je mnenja, da bi moralo sodišče ob smiselni uporabi 235. člena ZFPPIPP pritožniku vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka v odgovor in ga opozoriti na pravne posledice iz tretjega odstavka tega člena. Ker tega ni storilo, naj bi kršilo določbe ZFPPIPP in pritožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva.

7. ZFPPIPP v 443. členu določa, da če se najde premoženje, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad njim opravi stečajni postopek. Za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno (prim. prvi in drugi odstavek tega člena). Tretji in četrti odstavek drugače določata procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe in vsebino tega predloga. Ta mora vsebovati opis najdenega premoženja izbrisane pravne osebe. Če sodišče presodi, da je premoženje pripadalo izbrisani pravni osebi, izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo, ali je bila izbrisana pravna oseba ob izbrisu insolventna.

8. Ker se po določbi drugega odstavka 443. člena ZFPPIPP za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe smiselno uporabljajo pravila tega zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo, je položaj družbenika v predhodnem stečajnem postopku omejen. Drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika, pritožbi pa mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen. Iz navedenega a contrario sledi, da družbenik dolžnika ne more ugovarjati, da upnikova terjatev ne obstaja. Drugačna pritožbena izvajanja niso utemeljena. V skladu s petim odstavkom 443. člena ZFPPIPP s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe ni mogoče ugovarjati niti, da izbrisana pravna oseba ob izbrisu ni bila insolventna, saj sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo insolventnost. Zato v tem postopku ne morejo biti upoštevni niti pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na obstoj upnikove terjatve, niti razlogi glede insolventnosti. Izbris pravne osebe brez (predhodne) likvidacije namreč temelji na predpostavki (podstati ureditve), da nima niti premoženja niti obveznosti (1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP)¹.

9. ZFPPIPP v 441. členu določa, da z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu tega zakona pravna oseba preneha. Stališče pritožnika, da ga je kot družbenika izbrisane d.n.o. treba šteti za njenega univerzalnega pravnega naslednika, je brez pravne podlage. Takšno je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.² Če družbenik izbrisane pravne osebe odgovarja za njene obveznosti po 1. točki prvega odstavka ali po šestem odstavku 442. člena tega zakona, pridobi s plačilom te obveznosti pravico v stečajnem postopku nad izbrisano pravno osebo zahtevati povrnitev tega, kar je plačal (regresna terjatev družbenika). Svojo regresno terjatev mora prijaviti v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe v roku 3 mesecev po objavi oklica o začetku tega postopka.

10. Glede na navedeno pritožnik ne more uspeti z navedbami v smeri, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker mu ni bila dana možnost ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Prav tako s tem ni bila kršena niti pritožnikova ustavna pravica do sodnega varstva iz 22. člena Ustave RS. Pritožnik kot družbenik (izbrisane družbe) nima možnosti ugovora, da upnikova terjatev ne obstoji (smiselno člen 242/II ZFPPIPP).

11. Pritožba ni utemeljena in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila dr. Nine Plavšak, GV Založba, Ljubljana, 2008, strani 307 in 308.
² Prim. UPRS sodba III U 264/2015 z dne 18.11.2016, VSK sklep II Ip 131/2016 z dne 22.4.2016, VSL sklep II Cp 1531/2015 z dne 2.9.2015, VSL sklep II Cp 2182/2014 z dne 10.12.2014.

Datum zadnje spremembe:

05.03.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 18/2019
• VSL sklep II Ip 1446/2008
• VSL sklep I Cpg 45/2008