<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2376/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.2376.2018
Evidenčna številka:VSL00018581
Datum odločbe:07.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Metoda Orehar Ivanc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - zmožnost takojšnjega plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme

Jedro

Taksni zavezanec je v predlogu za oprostitev (oziroma odlog) plačila sodne takse dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze, da bi se lahko njegova taksna obveznost zmanjšala ali časovno odložila (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Del trditvene podlage bi morale biti navedbe, iz katerih bi jasno izhajalo, da kljub podatkom, prikazanim v javno dostopnih evidencah (zemljiški knjigi, AJPES), ne zmore takojšnjega plačila celotne sodne takse (da torej njegovo trenutno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne ustreza javno objavljenim podatkom). Tožeča stranka bi tako za vsako posamezno vrsto premoženja morala podati konkretno obrazložene trditve, zakaj z njim ne razpolaga (več), oziroma ne more razpolagati (zakaj ga ne more unovčiti), ter te trditve tudi dokazno podpreti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev in odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper sklep se tožeča stranka pritožuje iz razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse, oziroma podredno, da ji odloži plačilo sodne takse za 12 mesecev.

Tožeča stranka meni, da sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo dejstev, da na računu nima zadostnih sredstev za plačilo zahtevane sodne takse in da ne posluje gotovinsko. Nepremičnine, ki jih je tožeča stranka v času odločanja o predlogu še imela v lasti, so neprimerne za uporabo (za oddajo v tržni najem). Nepremičnina z ID znakom 0000 je nedokončano stanovanje v gradnji. Drugi dve nepremičnini sta pripadajoči parkirni mesti v nedokončanem gradbenem stanju. Nepremičnine so obremenjene z dvema hipotekama, katerih skupna vrednost presega dejansko vrednost nepremičnin. Nepremičnine tudi ne morejo biti vir za pridobitev sredstev, potrebnih za plačilo dolžne sodne takse. Tožeča stranka je namreč nepremičnino z ID znakom 0000, s pripadajočima parkirnima mestoma, prodala, pri čemer kupnine zanjo ni prejela, saj so bila sredstva v celoti porabljena za poplačilo hipotek. Tožeča stranka je imela v drugi polovici leta 2018 dlje časa blokiran svoj edini poslovni račun, zato je gotovo, da denarnih sredstev (72.415 EUR), ki jih je imela 31. 12. 2017, nima več. Omenjena denarna sredstva, ki jih je prejela iz naslova kupnine za stanovanje, je v januarju 2018 porabila za poplačilo svojih podizvajalcev. Večino kratkoročnih poslovnih terjatev predstavljajo prav terjatve, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tej pravdi, in so kratkoročno nelikvidne, oziroma nedvomno nelikvidne v roku za plačilo dolžne sodne takse. Kratkoročna sredstva, ki predstavljajo njeno opremo (pohištvo, računalniki, kopirni stroj, vozilo C. ...), pa tožeča stranka potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev/odlog plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (v znesku 1.893,00 EUR) navedla, da na poslovnem računu nima dovolj sredstev za plačilo dolžne sodne takse, da ne posluje gotovinsko, da je v letu 2017 poslovala z minimalnim dobičkom, ki ga je že porabila za tekoče poslovanje v letu 2018 in da nima premoženja, ki bi ga lahko unovčila (nepremično premoženje, ki ga ima v lasti – stanovanje z dvema parkirnima mestoma, je obremenjeno s hipotekami, katerih vrednost presega vrednost nepremičnin).

5. Določbi prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) o (delni) oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse za taksne zavezance - fizične osebe, se skladno z določbo tretjega odstavka 11. člena ZST-1 smiselno uporabljata tudi za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek tega člena ne določa drugače. Ta pa določa, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR, če pa je taksa višja od 44 EUR, mora plačati najmanj 44 EUR takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena. Skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora sodišče pri odločanju o (delni) oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse glede pravne osebe upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje; tega ugotovi na podlagi podatkov (o katerih se ne vodijo zbirke podatkov), ki jih je dolžna navesti stranka (drugi odstavek 12. člena ZST-1), ter podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti (drugi odstavek 12b. člena v zvezi s petim do desetim odstavkom 12a. člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb in listinskih dokazov tožeče stranke ter na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc (zemljiška knjiga, AJPES) ugotovilo: - da je tožeča stranka lastnica nepremičnin (stanovanja in treh parkirnih mest), katerih skupna vrednost (po podatkih GURS) znaša 77.995 EUR, in ki so obremenjene s hipotekami, - da je tožeča stranka 22. 8. 2018 zaprla svoj (edini) transakcijski račun, - da je imela tožeča stranka v letu 2017 bilančno izgubo v višini 9.259,00 EUR, in - da so bila po podatkih iz bilance stanja kratkoročna sredstva družbe (454.427,00 EUR), ki zajemajo tudi denarna sredstva (72.415,00 EUR) in kratkoročne poslovne terjatve (167.012,00 EUR), na dan 31. 12. 2017 višja od kratkoročnih obveznosti družbe (24.510,00 EUR). Tožeča stranka, ki teh ugotovitev v pritožbi ne izpodbija, sodišču prve stopnje očita, da ji je naložilo plačilo sodne takse kljub ugotovitvam, da posluje z izgubo in da nima odprtega poslovnega računa.

7. Sodišče prve stopnje se je kljub nespornim dejstvom, da je tožeča stranka v preteklem poslovnem letu poslovala z izgubo in da (vsaj od zaprtja transakcijskega računa dalje) ne posluje gotovinsko, pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožeča stranka, ki ima premoženje, izkazala, da sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

8. Taksni zavezanec je v predlogu za oprostitev (oziroma odlog) plačila sodne takse dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze, da bi se lahko njegova taksna obveznost zmanjšala ali časovno odložila (212. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Del trditvene podlage bi morale biti navedbe, iz katerih bi jasno izhajalo, da kljub podatkom, prikazanim v javno dostopnih evidencah (zemljiški knjigi, AJPES), ne zmore takojšnjega plačila celotne sodne takse (da torej njegovo trenutno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne ustreza javno objavljenim podatkom). Tožeča stranka bi tako za vsako posamezno vrsto premoženja morala podati konkretno obrazložene trditve, zakaj z njim ne razpolaga (več), oziroma ne more razpolagati (zakaj ga ne more unovčiti), ter te trditve tudi dokazno podpreti. Po presoji pritožbenega sodišča je tožeča stranka zadostno trditveno in dokazno podlago podala glede stanja denarnih sredstev (z navedbami in dokazi o trenutni višini sredstev na svojem edinem transakcijskem računu), ne pa tudi glede kratkoročnih poslovnih terjatev. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da tožeča stranka glede kratkoročnih poslovnih terjatev ni zatrjevala niti izkazala nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da jih ne more unovčiti v roku za plačilo sodne takse in v višini, potrebni za plačilo dolžne sodne takse. Navedbe, da večino njenih kratkoročnih poslovnih terjatev predstavljajo terjatve, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tej pravdi in ki so kratkoročno nelikvidne, predstavljajo pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu (337. člen ZPP).1

9. Ker je tožeča stranka po izdaji izpodbijanega sklepa nepremičnine prodala, se pritožbenemu sodišču ni treba opredeliti do pritožbenega stališča, da gradbeno nedokončano stanovanje (s pripadajočima parkirnima mestoma) ne more biti predmet uporabe (najema). Presojalo pa je, ali ima nova okoliščina, ki je tožeča stranka v času podaje predloga za oprostitev/odlog plačila sodne takse ni mogla navesti, vpliv na pravilnost izpodbijane odločitve.

10. Sama prodaja, ki jo tožeča stranka dokazuje z zemljiškoknjižnim izpisom in zemljiškoknjižnim predlogom za vknjižbo lastninske pravice (priloga A10), izkazuje, da je predmet unovčenja lahko tudi obremenjeno premoženje. Tožeča stranka zatrjuje, da so bila vsa sredstva, pridobljena s prodajo, namenjena poplačilu hipotek, vendar tega ne dokaže. Podatka o vrednosti nepremičnine po oceni GURS ni mogoče enačiti s prodajno ceno nepremičnine, prav tako podatek o višini s hipoteko zavarovane terjatve, ki ga je mogoče povzeti iz zemljiške knjige, ne pove ničesar o stanju (preostanku) dolga. Dokazno breme za tožečo stranko ne bi smelo biti pretežko; svoj finančni (ne)uspeh bi na primer lahko dokazovala s prodajno pogodbo z dne 29. 9. 2017, ki je podlaga za predlagano vknjižbo lastninske pravice v korist kupca.

11. Tudi po presoji pritožbenega sodišča trditve tožeče stranke (bodisi zaradi nekonkretiziranosti bodisi zaradi nedokazanosti) ne omogočajo ugoditve predlogu za (delno) oprostitev oziroma odloženo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

12. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
1 Čeprav se nedopustnih pritožbenih novot vsebinsko ne presoja, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe o kratkoročnih poslovnih terjatvah zelo (pre)splošne (pavšalne).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12b, 12b/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NjMz