VSL Sodba II Cp 1969/2018

Jedro

Iz vročilnice izhaja, da je toženka dopolnitev tožbe tožnice s pozivom na podajo pripravljalne vloge prejela 15. 2. 2018, hkrati s pozivom k postopku mediacije. Vročilnica je javna listina, za katero velja domneva, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ker toženka nasprotnega dokaza, torej da ji pripravljalna vloga ni bi bila vročena, ni predlagala, s pavšalnim zatrjevanjem nasprotnih dejstev, potrjenih na vročilnici, ne more izpodbiti. Poleg tega se v pritožbi sklicuje na določene dokumente, ki jih je tožnica priložila k svoji vlogi, kar potrjuje, da jo je toženka prejela in hkrati omaje verodostojnost njenih nadaljnjih pritožbenih trditev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98063/2017 s 25. 10. 2017, po katerem je toženka dolžna tožnici plačati glavnico 94,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zapadlih zneskov ter izvršilne stroške. Naložilo ji je tudi povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožnice v višini 24,27 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka. Zanika, da bi prejela poziv za odgovor na pripravljalno vlogo tožnice, saj je 15. 2. 2018 dobila zgolj vabilo za mediacijo. Tožnici očita, da posluje nezakonito in koruptivno ter ponareja račune dobaviteljev. Etažnim lastnikom ne dovoli vpogleda v račune in razdelilnike, temveč ponaredke pripravlja A. V. V večstanovanjski stavbi so trije vodomeri, enota toženke se nahaja v poslovnem delu, kjer je 10 lastnikov. Letni strošek vode in kanalščine za poslovni del znaša 1.647,59 EUR za leto 2018, solastniški delež toženke je 1,29 %, torej bi njen letni strošek moral biti 21,25 EUR, mesečni pa 1,77 EUR. Upravitelj nezakonito dviga strošek priključne moči, ki je preveč zaračunan že za 1000 %. Upnik ni predložil računa za 76,67 EUR, temveč ponarejen račun K. v znesku 131,20 EUR. Za strošek odčitavanja vodomera, ki ga ne opravlja, je priložil dokument iz leta 2009. Iz 6. točke razdelilnika stroškov izhaja, da bodo etažni lastniki na nivoju L. ceste arkadne hodnike čistili sami, zato postavka čiščenja hodnikov ni utemeljena. Upnik si pridobiva premoženjsko korist zaradi lažnega prikazovanja in ponarejanja računov.

3. Na pritožbo je odgovorila pritožnica in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz vročilnice, pripete k list. št. 23 spisa, izhaja, da je toženka dopolnitev tožbe tožnice s pozivom na podajo pripravljalne vloge prejela 15. 2. 2018, hkrati s pozivom k postopku mediacije. Vročilnica je javna listina, za katero velja domneva, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ker toženka nasprotnega dokaza, torej da ji pripravljalna vloga ni bi bila vročena, ni predlagala, s pavšalnim zatrjevanjem nasprotnih dejstev, potrjenih na vročilnici, ne more izpodbiti. Poleg tega se v pritožbi sklicuje na določene dokumente, ki jih je tožnica priložila k svoji vlogi, kar potrjuje, da jo je toženka prejela in hkrati omaje verodostojnost njenih nadaljnjih pritožbenih trditev.

6. Predmetna zadeva po določilu 443. člena ZPP predstavlja spor majhne vrednosti, za katerega veljajo posebna procesna pravila. Sodišče je po pregledu spisa pravilno ugotovilo, da je podana situacija iz drugega odstavka 454. člena ZPP, po katerem sodišče v sporu majhne vrednosti izda sodbo brez razpisa naroka, če ugotovi, da je mogoče o spornem dejanskem stanju odločiti že na podlagi listinskih dokazov. Sodbo v takšnem postopku je mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Toženka v pritožbi omenjenih pritožbenih razlogov ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, tudi ni zaznalo. Pritožbene navedbe, s katerimi toženka tožnici očita ponarejanje, koruptivnost, prilagajanje računov v svojo korist in napačen obračun vodarine ter posebej stroška odčitavanja vodomera in čiščenja hodnikov, se nanašajo na vprašanje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zato jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 1445/2020
• VSL Sodba I Cp 130/2018
• VSL Sodba II Cpg 172/2022