<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Ip 8/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.IP.8.2019
Evidenčna številka:VSL00018716
Datum odločbe:17.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:neuspešen rubež - predlog za ponovni rubež premičnin - rok za predlog za ponovni rubež - ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršbe

Jedro

Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v tretjem odstavku 88. člena ZIZ, pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica iz tretjega odstavka 88. člena ZIZ, t.j. ustavitev izvršbe, saj predlog za ponovni rubež predstavlja pogoj za nadaljevanje izvršbe.

Glede na navedeno in jasno zakonsko določbo o ustavitvi izvršbe v primeru neaktivnosti upnika so neupoštevne tudi pritožbene navedbe upnika, da bi se izvršiteljica lahko odločila na nasilni vstop, če bi pridobila dovoljenje sodišča in glede obročnega plačila terjatve, saj tudi odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom izvršbo na premičnine ustavilo.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je izvršiteljica v zapisniku z dne 20. 7. 2018 navedla, da ji dolžnik ni dovolil vstopiti v hišo, zato ne gre za dejanski stan neuspešnega rubeža iz 88. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki bi opravičeval ustavitev izvršilnega postopka. Izvršiteljica bi se lahko odločila za nasilni vstop, če bi pridobila dovoljenje sodišča. Poleg tega se je izvršiteljica, brez soglasja upnika, dogovorila za obročno poplačilo terjatve in v zapisniku izrecno zapisala, da bo nadaljevala z izvršbo, v kolikor se dolžnik ne bo držal dogovora za obročno poplačilo dolga. Ker je lahko le izvršiteljica sama preverjala, ali dolžnik poplačuje dolg v skladu z njunim dogovorom, bi morala postopek izvršbe nadaljevati, skladno ugotovitvami, ki izhajajo iz njenega zapisnika. Zato je sodišče izvršilni postopek nepravilno ustavilo na podlagi 88. člena ZIZ. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo na dolžnikove premičnine na podlagi drugega (pravilno: tretjega) odstavka 88. člena ZIZ. Ugotovilo je namreč, da rubež ni bil izveden, ker dolžnik ni hotel odpreti prostora, upnik pa v roku treh mesecev od neopravljenega rubeža ni predlagal ponovnega rubeža.

7. Višje sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Izvršba je bila pravilno ustavljena iz razloga, ker upnik v roku treh mesecev od neopravljenega rubeža ni predlagal oprave ponovnega rubeža premičnin. Predlog za ponovni rubež, ki ga ZIZ zahteva v tretjem odstavku 88. člena ZIZ, namreč pomeni aktivno ravnanje upnika, ki je pogoj za ponovno opravo rubeža. V primeru, da upnik v situaciji, kot je podana, predloga za ponovni rubež ne poda, nastopi posledica iz tretjega odstavka 88. člena ZIZ, t.j. ustavitev izvršbe, saj predlog za ponovni rubež predstavlja pogoj za nadaljevanje izvršbe.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da je dne 3. 7. 2018 izvršiteljica poskušala opraviti rubež pri dolžniku, ki ji vstopa v hišo ni dovolil. Upnik temu niti ne oporeka, medtem ko v pritožbi niti ne zatrjuje, še manj pa dokazuje, da bi v roku treh mesecev od neopravljenega rubeža oziroma njegovega poskusa (torej od 3. 7. 2018) izvršitelju predlagal (najkasneje do 3. 10. 2018) opravo ponovnega rubeža. Kot je navedeno že zgoraj je namreč ponovno izvedbo rubeža upnik dolžan predlagati izvršitelju v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža oziroma njegovega poskusa (prvi in tretji odstavek 88. člena ZIZ) o čemer je bil upnik seznanjen v pravnem pouku zapisnika izvršitelja z dne 20. 7. 2018 o neizvedenem rubežu dne 3. 7. 2018. Če upnik tega ne stori v zakonsko določenem roku, ga zadene posledica, da sodišče izvršbo ustavi (tretji odstavek 88. člena ZIZ), zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ne gre za dejanski stan neuspešnega rubeža iz 88. člena ZIZ, ki bi opravičeval ustavitev izvršilnega postopka. Glede na navedeno in jasno zakonsko določbo o ustavitvi izvršbe v primeru neaktivnosti upnika so neupoštevne tudi pritožbene navedbe upnika, da bi se izvršiteljica lahko odločila na nasilni vstop, če bi pridobila dovoljenje sodišča in glede obročnega plačila terjatve, saj tudi odlog izvršbe ne vpliva na tek zakonskih rokov, ki so prekluzivni in nepodaljšljivi.

9. Pritožba upnika je tako neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 88, 88/1, 88/2, 88/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NDg2