VSL Sodba II Cp 2124/2018

Jedro

Toženec je svojo terjatev uveljavljal v pobot, da bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo ugotoviti obstoja v pobot uveljavljane terjatve toženca preko višine iztoževanega zahtevka tožnika.

Utemeljen tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi pobota; v takem primeru je pravilna odločitev, da vsaka stranka sama krije svoje stroške.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki spremeni tako, da se ugotovi terjatev toženca do tožnika v višini 1838,15 EUR, v IV. točki izreka pa se spremeni tako, da krije vsaka stranka sama svoje pravdne stroške.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj terjatev tožnika do toženca v višini 1838,15 EUR (I. tč.) in toženca do tožnika v višini 2726,88 EUR (II. tč.). Terjatvi pravdnih strank je pobotalo do višine terjatve tožnika v znesku 1838,15 EUR in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 35185/2017, z dne 21. 4. 2017, v celoti razveljavilo, tožbeni zahtevek pa zavrnilo (III. tč.). Sodišče prve stopnje je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženca v višini 966,38 EUR (IV. tč.).

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP) pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje postopka ni vodilo po določbah ZPP za spore majhne vrednosti, saj ni upoštevalo določb ZPP o tem, da mora tožnik navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženec pa v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati trditev toženca iz njegove druge pripravljalne vloge, in sicer da uveljavlja pobotno terjatev zaradi 104 dni zamude, in takrat predložene listine, ki jo je prvostopenjsko sodišče označilo z B 9. Te listine tudi ni povzelo v dokazni sklep in tega dokaza ni izvedlo na glavni obravnavi, a jo je kljub temu uporabilo kot temelj svoje odločitve. Poleg tega tožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno izračunalo višino pogodbene kazni. Pogodbena kazen je bila dogovorjena od pogodbene vrednosti del v višini 43.782,22 EUR, sodišče pa jo je napačno izračunalo od zneska v višini 52.438,27 EUR. V skladu s pogodbenimi določili znesek za vsak dan zamude znaša 21,26 EUR in ne 26,89 EUR. Poleg tega pogodbena kazen zaradi pogodbene omejitve v nobenem primeru ne bi smela presegati zneska v višini 2621,91 EUR. Tožnik v pritožbi še navaja, da je sodišče prve stopnje napravilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je v II. tč. izreka ugotovilo obstoj terjatve v napačni višini. V pravdi se namreč v pobot uveljavljeno terjatev lahko ugotovi le do višine iztoževane terjatve. Pritožba graja kot napačno še odločitev o pravdnih stroških, saj je bil zahtevek utemeljen, zavrnjen je bil le zaradi pobota. Sodišče prve stopnje je tudi napačno odmerilo takso za ugovor v višini 55 EUR namesto 44 EUR.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter priglasil stroške v zvezi s podanim odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno vodilo postopek po določbah od 442. do 458. čl. ZPP, ki se uporabljajo v postopku v sporih majhne vrednosti, saj sporna denarna terjatev ne presega 2000 EUR (1. odst. 443. čl. ZPP). V skladu z določbo 451. čl. ZPP mora v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba, ki je zaradi zakonske ureditve neizogibno nepopolna, zato lahko posledice nepopolne vloge nastopijo šele, ko tožnika na nepopolnost tožbe opozori sodišče.

6. Pravilno je stališče, da lahko pravdni stranki po vložitvi predloga za izvršbo in ugovora v eni vlogi navajata dejstva in predlagata dokaze, nato pa lahko vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo (2. odst. 452. čl. ZPP), s katero odgovarja na navedbe nasprotne stranke. Utemeljen je zato očitek, da je bil toženec z navedbami iz druge pripravljalne vloge z dne 4. 10. 2018 o tem, da je bilo z gradbenimi deli končano 21. 12. 2017, in o uveljavljanju 104 dni zamude, in z listino, ki to dokazuje, prekludiran. Vendar se sme v skladu s 1. odst. 458. čl. ZPP v sporih majhne vrednosti sodba izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, storjena kršitev pa je le relativna in se torej ne upošteva.

7. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ugotoviti obstoja v pobot uveljavljane terjatve preko višine tožbene terjatve, to je preko 1838,15 EUR. Toženec namreč ni vložil nasprotne tožbe, temveč je uveljavljal procesni pobotni ugovor (3. odst. 319. čl. ZPP). Prvostopenjsko sodišče je v II. tč. izreka izpodbijane sodbe ugotovilo obstoj terjatve toženca v višini 2726,88 EUR, kar je preko toženčeve dispozicije, da se (le) brani. Toženec je svojo terjatev uveljavljal v pobot, da bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, in se presežek njegove terjatve sploh ne bi smel presojati. Ker je v obravnavani zadevi šlo za spor majhne vrednosti, toženec v pobot tudi sploh ne bi mogel uveljavljati terjatve v višini preko 2000 EUR. Pritožbeno sodišče je II. točko izreka izpodbijane sodbe zato ustrezno spremenilo, na zavrnitev tožnikovega zahtevka pa to ni vplivalo.

8. Ni pa sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialnega (pogodbenega) prava, ko je ugodilo pobotnemu ugovoru (do višine tožnikove terjatve). Pravilno je ugotovilo in v svoji sodbi obrazložilo, da je tožnik z deli prišel v zamudo in da je pogodbena vrednost gradbenih del (upoštevajoč dodatna dela) 52.438,27 EUR, višina pogodbene kazni pa 2726,88 EUR (12. tč.). Kljub temu, da je v 11. čl. gradbene pogodbe št. 5/16 z dne 10. 7. 2016 določena pogodbena kazen od zneska pogodbene vrednosti v višini 43.782,22 EUR, sodišče prve stopnje s tem, ko je pogodbeno kazen izračunalo od vrednosti 52.438,27 EUR, ni napačno uporabilo materialnega prava, saj je pri tem zgolj upoštevalo dodatna gradbena dela, ki so bila predvidena že v omenjeni gradbeni pogodbi (3., 5. in 9. čl. gradbene pogodbe).

9. Pritožbeni očitek glede napačne odločitve sodišča prve stopnje o stroških je utemeljen. Tožbeni zahtevek je bil namreč utemeljen, zavrnjen pa zaradi pobota, v takem primeru pa je pravilna odločitev, da vsaka stranka sama krije svoje stroške (2. odst. 154. čl. ZPP)¹. Napačna odmera takse za ugovor² zato na pravilno (spremenjeno) odločitev o stroških ne vpliva.

10. Pritožbi tožnika je bilo treba torej glede stroškov ugoditi in ta del odločitve ustrezno spremeniti (3. tč. 365. čl. ZPP), sicer pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

11. Tožnik s pritožbo zoper glavno stvar (zavrnitev zahtevka) ni uspel, toženec pa v odgovoru na pritožbo ne navaja nič bistvenega oziroma vsebinskega, zaradi česar je njegova vloga nepotrebna, zato oba nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka. (1. odst. 154. čl. ZPP in 155. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP).

-------------------------------
¹ Tako to pritožbeno sodišče že v zadevah II Cp 1724/2010 in II Cpg 1000/2016.
² Ker je bila vloga vložena elektronsko, se v skladu z Zakonom o sodnih taksah; ZST-1, upošteva delitelj 0,8 (tar. št. 4041 ZST-1), kar pomeni, da bi sodišče prve stopnje takso za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi moralo odmeriti v višini 44 EUR (tar. št. 4021 ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

07.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSK Sodba I Cp 78/2018
• VSL Sodba II Cp 1370/2018
• VSL Sodba II Cp 1648/2020