VSL Sklep I Cpg 940/2018

Jedro

Upoštevaje dejstvo, da sta sodišči prve in druge stopnje v tem postopku izdali skupaj že 6 sklepov (sodišče prve stopnje pa je opravilo še določene druge aktivnosti - izdalo dva plačilna naloga in pripravilo dve predložitveni poročili), je po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da sta izpolnjena pogoj razumnega sorazmerja in pogoj neposredne zveze med višino takse in opravljenimi storitvami. Sodne takse so specifične do te mere, da se posamezne storitve - tj. sodni postopki - tako razlikujejo, da je primerjava mogoča samo na ravni povprečja, medtem ko so v posameznih postopkih mogoča visoka odstopanja v obe smeri. Nedvomno se torej lahko zgodi, da je ob sicer enakem znesku sodne takse različen nabor storitev, ki jih sodišča opravijo v primerih, kot je obravnavani, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker sodna taksa za postopek ni plačana, in se pravda sploh še ni začela. Zakaj naj bi bila 1/3 takse za delo sodišča v zvezi z odmero sodne takse in izdajo sklepa o ugotovitvi, da je tožba umaknjena zaradi neplačila sodne takse, nesorazmerna v primerjavi s predvideno takso za izpeljavo celotnega postopka, vključno z opravo glavnih obravnav in vsebinsko odločitvijo o zadevi, pa tožeča stranka ne pojasni. Po presoji pritožbenega sodišča je sicer sorazmernost zagotovljena ravno s tem, da stranka plača 1/3 takse in ne celotne takse, predvidene za redni postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ugovor zoper plačilni nalog opr. št. I Pg 184/2017 z dne 24. 8. 2018 za plačilo sodne takse zaradi umika tožbe zavrne.

2. Zoper citirani sklep v celoti sta tožnika vložila (laično) pritožbo. Uveljavljala sta, da je po njunem mnenju odmera sodne takse nesorazmerna oziroma da je takšna celotna ureditev plačila sodne takse v primeru, ko se tožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno. Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da izdani plačilni nalog razveljavi. Podrejeno sta predlagala, da za odločitev uporabi druge določbe Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), npr. takse za vloge, ki niso posebej taksirane. Še podrejeno sta predlagala, da pritožbeno sodišče poda predlog za oceno ustavnosti določb ZST-1, na katerih je bil izdan plačilni nalog z dne 24. 8. 2018.

3. O pritožbi je na podlagi določbe prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 odločala sodnica posameznica.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je taksna obveznost v konkretnem primeru nastala ob pravnomočnosti sklepa I Pg 184/2017 z dne 6. 6. 2018 (13. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), da je bila sodna taksa odmerjena pravilno in da tudi ni prekomerna - glede na to, da je namen sodne takse plačilo konkretne storitve oziroma da se s sodno takso delno krijejo stroški, ki nastanejo z delom sodišča¹, s plačilnim nalogom I Pg 184/2017 z dne 24. 8. 2018 naložena sodna taksa v višini 225,00 EUR namreč ne predstavlja nesorazmernega posega.

6. Upoštevaje dejstvo, da sta sodišči prve in druge stopnje v tem postopku izdali skupaj že 6 sklepov (sodišče prve stopnje pa je opravilo še določene druge aktivnosti - izdalo dva plačilna naloga in pripravilo dve predložitveni poročili), je po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče tudi utemeljeno zaključilo, da sta izpolnjena pogoj razumnega sorazmerja in pogoj neposredne zveze med višino takse in opravljenimi storitvami (U-I-213/03 z dne 12. 1. 2006). Okoliščini, ki ju izpostavlja pritožnica, - da bi bili tožnici povsem enako sodno takso (tj. 1/3 sodne takse za tožbo po tarifni št. 1111 ZST-1, kot določa tarifna št. 1112) dolžni plačati tudi v primeru, ko bi sodišče prve stopnje v postopku izdalo zgolj plačilni nalog, kateremu tožnika ne bi sledila, in sklep o domnevi umika tožbe, ter - da bi bil položaj drugačen, če bi bila tožba umaknjena po tem, ko bi bila pravda že nekaj časa v teku, na pravilnost sklepa v tem primeru ne vplivata. Sodne takse (na splošno) so specifične do te mere, da se posamezne storitve - tj. sodni postopki - tako razlikujejo, da je primerjava mogoča samo na ravni povprečja, medtem ko so v posameznih postopkih mogoča visoka odstopanja v obe smeri². Nedvomno se torej lahko zgodi, da je ob sicer enakem znesku sodne takse različen nabor storitev, ki jih sodišča opravijo v primerih, kot je obravnavani, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker sodna taksa za postopek ni plačana, in se pravda sploh še ni začela. Zakaj naj bi bila 1/3 takse (v tem primeru 225,00 EUR) za delo sodišča v zvezi z odmero sodne takse in izdajo sklepa o ugotovitvi, da je tožba umaknjena zaradi neplačila sodne takse, nesorazmerna v primerjavi s predvideno takso za izpeljavo celotnega postopka (v tem primeru 675,00 EUR), vključno z opravo glavnih obravnav in vsebinsko odločitvijo o zadevi, pa tožeča stranka ne pojasni. Po presoji pritožbenega sodišča je sicer sorazmernost zagotovljena ravno s tem, da stranka plača 1/3 takse in ne celotne takse, predvidene za redni postopek (pri čemer se - kot v obravnavanem primeru - lahko zgodi, da ima sodišče z odmero sodne takse izjemno veliko dela in pomeni plačilo 1/3 sodne takse za redni postopek v višini 225,00 EUR zgolj simbolični prispevek za njegove storitve, kar pomeni, da ni utemeljena nadaljnja pritožbena navedba, da je delo sodišča v zvezi z odmero sodne takse v vseh teh postopkih povsem enako).

7. Kar se tiče ostalih pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so smiselno enake kot tiste iz ugovora zoper plačilni nalog. Ker je nanje dosledno in prepričljivo odgovorilo že sodišče prve stopnje in ker se je z razlogi iz izpodbijanega sklepa mogoče v celoti strinjati, se pritožbeno sodišče na tem mestu z njimi ne bo ponovno ukvarjalo. V zvezi z navedbami, da je sodna taksa vezana na višino spora, da se zato bistveno razlikuje že v samem pravdnem postopku in da v primerih, kot je obravnavani, ni nobenega razumnega razloga za to, da bi bila taksa vezana na višino spora, pa dodaja sledeče.

8. V široko polje proste presoje zakonodajalca spada, da določi višino sodne takse v odvisnosti od vrednosti uveljavljanega denarnega zahtevka. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru takso skladno z določbo četrtega odstavka 34. člena ZST-1 določilo po tarifni št. 1112, ki velja za umik tožbe in predstavlja 1/3 sodne takse, ki jo je potrebno plačati za redni pravdni postopek in ki se določa glede na vrednost spornega predmeta. To, da se sodna taksa določa v odvisnosti od vrednosti spornega predmeta, nedvomno prispeva k temu, da tožeča stranka bolj realno oceni vrednost uveljavljanega denarnega zahtevka in jo torej odvrača od uveljavljanja pretiranih zahtevkov.³ Stranke torej sili k disciplini. Poleg tega tudi ni mogoče odrekati ustavne dopustnosti cilju, da je prispevek stranke h kritju stroškov za delovanje sodišč višji pri višjih vrednostih spornega predmeta.⁴

9. Skladno z obrazloženim se torej izkaže, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 24. 8. 2018 pravilna. Taksna obveznost je v danem primeru nastala ob pravnomočnosti sklepa z dne 6. 6. 2018 in je bila pravilno odmerjena skladno s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1 (po tarifni št. 1112 o umiku tožbe). Za uporabo drugih določb ZST-1 oziroma taksne tarife tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni podlage. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Pritožbeno sodišče predmetnega postopka ne bo prekinilo in z zahtevo začelo postopka za oceno ustavnosti navedene ureditve, Tako bi namreč ravnalo zgolj v primeru, če bi pri odločanju menilo, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven (prvi odstavek 23. člena Zakona o ustavnem sodišču).

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

-------------------------------
¹ U-I-112/98 z dne 17. 6. 1998.
² U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018, točka 27.
³ Prav tam, točka 30.
⁴ Prav tam, točka 38.

Datum zadnje spremembe:

06.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 142/2020
• VSL Sklep II Ip 1111/2021
• VSM sklep I Ip 497/2012