VSL Sklep II Ip 3065/2018

Jedro

V prevladujoči sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi nepravilno zastopanih in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je domnevno nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev s takšno kršitvijo obremenjenega sklepa, tudi če bi ta bila podana (sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 112/2012, II Ips 70/2013, II Ips 33/2014).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o izvršbi opr. št. VL 88123/2018 z dne 11. 10. 2018 razveljavi (1. točka izreka sklepa) in da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da bi moral dolžnik vložiti ugovor po zakonitem zastopniku, vendar tega ni storil. Upnik je namreč s strani zakonitega zastopnika pridobil izjavo po elektronski pošti, v kateri navaja, da ugovora ni podpisal on. To pomeni, da ugovor ni bil podpisan s strani zakonitega zastopnika oziroma, da ni podpisan z njegove strani, kar pomeni, da ne vsebuje vseh sestavin, ki jih mora vsebovati vloga. Celo več, očitno zakoniti zastopnik z vložitvijo take vloge ni soglašal in je nekdo tretji, ki ni upravičen zastopati pravne osebe, podal voljo namesto njega. Dolžnik je poleg tega pri vložitvi ugovora uporabil listino, na kateri je ponarejen podpis, kar pomeni, da obstoja sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V prevladujoči sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi nepravilno zastopanih in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je domnevno nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev s takšno kršitvijo obremenjenega sklepa, tudi če bi ta bila podana (sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 112/2012, II Ips 70/2013, II Ips 33/2014, tako tudi Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 305). Ugovor zoper sklep o izvršbi podpis vsebuje, zato vloga ni bila nepopolna. Tudi vprašanje, ali gre za kaznivo dejanje ponarejanja listin, glede na navedeno za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ni pravno pomembno.

6. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

30.01.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 243/2011
• VSRS sodba II Ips 70/2013
• VSL Sodba I Cpg 74/2018