<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Kp 44352/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.KP.44352.2016
Evidenčna številka:VSL00017071
Datum odločbe:03.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Milan Štrukelj (preds.), Tatjana Merčun (poroč.), Stanka Živič
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:zloraba notranje informacije - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - notranja informacija - finančni instrumenti - izdajatelj finančnih instrumentov - vpliv na ceno finančnega instrumenta - vrednostni papir - delnica

Jedro

KZ-1 ni opredelil definicije notranjih informacij, zato je treba pri razlagi tega zakonskega znaka izhajati iz specialnejših določb ZTFI.

Eden od elementov notranje informacije je, da se ta posredno ali neposredno nanaša na izdajatelja finančnih instrumentov oz. na enega ali več finančnih instrumentov. Notranjo informacijo lahko predstavljajo tudi okoliščine, ki le posredno zadevajo izdajatelja, še vedno pa se morajo nanašati na (poslovno) življenje izdajatelja in ne tretjih oseb. Med obravnavano informacijo in samim finančnim instrumentom oz. njenim izdajateljem ni nobene notranje povezave, saj gre za tržno informacijo, ki se nanaša na ponudbo in povpraševanje za določen vrednostni papir.

Izrek

I. Pritožba državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

II. Stroški pritožbenega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in obdolžene pravne osebe ter potrebni izdatki in nagrada obdolženčevih zagovornikov, bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožnico, ki je obdolženemu A. A. očitala kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 238. člena KZ-1, obdolženi pravni osebi R. d. o. o. pa odgovornost za isto kaznivo dejanje v zvezi s 3. točko 4. člena in 8. točko prvega odstavka 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). Odločilo je še o stroških kazenskega postopka.

2. Zoper sklep se je zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožil državni tožilec. Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovore zagovornikov obdolženega A. A. in zagovornika obdolžene pravne osebe R. d. o. o. zavrne kot neutemljene „in se kazenski postopek po pravnomočnosti obtožnice nadaljuje z razpisom predobravnavnega naroka“. Temu podredno je državni tožilec predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. V odgovoru na pritožbo so zagovorniki obdolženega A. A. predlagali, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa, vsebine v spisu zbranega gradiva in navedb pritožbe se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da v opisu dejanja navedena informacija, ki naj bi jo obdolženi A. A. na sestanku dne 23. 4. 2012 pridobil od B. B. in C. C., ne predstavlja notranje informacije iz prvega odstavka 238. člena KZ-1, oz. ni za takšen zaključek v spisu nobenega dokaza.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem državnega tožilca, da je za razlago zakonskega znaka notranje informacije, ki bi lahko pomembno vplivala na ceno vrednostnega papirja, iz prvega odstavka 238. člena KZ-1, merodajna določba takrat veljavnega 373. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). KZ-1 v citirani določbi sicer ni uporabil blanketne dispozicije, saj se ne sklicuje na normo z drugega pravnega področja in posledično ne odkazuje izrecno, da je vsebina tega zakonskega znaka opredeljena v drugem predpisu, kljub temu pa je treba pritrditi državnemu tožilcu, da določba prvega odstavka 238. člena KZ-1 ni uporabljiva brez določb ZTFI. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem državnega tožilca, da sta pojem in vloga notranje informacije poenotena že na ravni EU, gre pa za kaznivo dejanje, ki varuje ureditev gospodarskih razmerij, zato ni nobenega prepričljivega argumenta, zakaj bi kazensko pravo pojem notranjih informacij razlagalo drugače oz. ožje od temu namenjenih specialnejših predpisov o finančnih instrumentih. KZ-1 sam ni opredelil definicije notranjih informacij, ne v določbi 238. člena ne v splošnih določbah, v prid razlage, za katero se je zavzemal državni tožilec, pa govorijo tako sodna praksa (prim. sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 750/2007) kot uveljavljena teoretična izhodišča1.

7. Prvi odstavek 373. člena ZTFI je kot notranjo informacijo opredeljeval vsako informacijo, ki je natančna, ni bila objavljena, se neposredno ali posredno nanaša na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov in bi, če bi postala javna, verjetno pomembno vplivala na cene teh finančnih instrumentov ali na cene z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov. Informacija je natančna, če označuje sklop okoliščin, ki obstajajo ali za katere je mogoče razumno pričakovati, da bodo nastopile, ali dogodek, ki se je zgodil ali je zanj mogoče razumno pričakovati, da se bo zgodil, in če je zadosti podrobna, da je na njeni podlagi mogoče sklepati o mogočih učinkih teh okoliščin ali dogodka na cene finančnih instrumentov ali z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov (četrti odstavek 373. člena ZTFI). Element „pomembnega vpliva na ceno finančnih instrumentov“ izpolnjuje informacija, ki bi jo razumen vlagatelj uporabil kot del podlage za svojo naložbeno odločitev (četrti odstavek 373. člena ZTFI).

8. Vsebina notranje informacije je v obravnavanem primeru konkretizirana z navedbo, „da ima družba X. d. d. namen v kratkem času, in sicer do 5. 5. 2012, kupiti najmanj 8500 delnic družbe Y. d. d., z oznako D., po ceni 29,00 EUR na delnico, delnice družbe Y. d. d. pa so bile takrat uvrščene in so kotirale na organiziranem trgu Republike Slovenije, in sicer na Ljubljanski borzi“, ta notranja informacija pa bi, če bi bila razkrita drugim udeležencem na trgu, pomembno vplivala na ceno delnice D., saj je bil v tem obdobju uradni tečaj za delnico D. na Ljubljanski borzi v povprečju 18,50 EUR za delnico, in bi ob razkritju informacije narasla vrednost delnice, s tem pa vrednost tečaja delnice D., ki bi se približal vrednosti 29,00 EUR, kar je za več kot 50 %, zaradi česar bi ob poznavanju takšne informacije vsak nakup na trgu in nadaljnja prodaja družbi X. d. d. pomenila za vlagatelja takojšen kapitalski dobiček. Obdolženec naj bi notranjo informacijo pridobil od družbe X. d. d., in sicer od njene direktorice B. B. in od člana nadzornega sveta C. C., „pri opravljanju dejavnosti borznega posredovanja, svetovanja in upravljanja premoženja“, in sicer kot predsednik uprave borzno-posredniške hiše E. d. o. o. ter kot direktor družb F. d. o. o. in R. d. o. o.

9. Za presojo obravnavane zadeve je relevantna razlaga tistega od elementov notranje informacije, ki govori o neposrednem ali posrednem nanašanju na izdajatelja finančnih instrumentov oz. na enega ali več finančnih instrumentov. Državni tožilec je vztrajal, da je temu elementu iz 3. točke prvega odstavka 373. člena ZTFI zadoščeno, saj se obravnavana informacija nanaša na delnice D., katerih izdajateljica je bila družba Y. d. d. iz ... Toda z vidika elementov notranje informacije gre v resnici za podatek, koliko je bila za delnico pripravljena oz. namenjena plačati družba X. d. d., če bi ji bil do 5. 5. 2012 ponujen blok najmanj 8500 delnic D. Drži navedba pritožnika, da za informacijo, ki bo imela (verjetni) vpliv na ceno, ni nujno, da se nanaša samo na podatke, ki zadevajo izdajatelja samega ali neposredno na finančne instrumente, ki jih je izdal. Notranjo informacijo lahko predstavljajo tudi okoliščine, ki le posredno zadevajo izdajatelja, še vedno pa se morajo nanašati na (poslovno) življenje izdajatelja in ne tretjih oseb. Med obravnavano informacijo in samim finančnim instrumentom (delnico D.) oz. njenim izdajateljem (družba Y. d. d.) ni nobene „notranje“ povezave, saj gre pri pripravljenosti oz. namenu družbe X. d. d., da do 5. 5. 2012 kupi najmanj 8500 delnic D. po ceni 29,00 EUR za eno, za tržno informacijo, ki se nanaša na ponudbo in povpraševanje za določen vrednostni papir.

10. Bistvo notranje informacije je namreč, da je „notranja“ in da lahko ima pomemben vpliv na ceno finančnih instrumentov, ko je javnosti znana. Gre za takšno informacijo, do katere imajo možnost priti le osebe, ki jim njihov položaj v zvezi z notranjo statusno ali poklicno povezavo s pravno osebo in njenimi vrednostnimi papirji na podlagi opravljanja njihove funkcije omogoča dostop do informacije, ki še ni postala dostopna javnosti. Notranje informacije so cenovno občutljive informacije, ki jih pridobijo konkretne osebe o konkretnem podjetju, in njihovo poznavanje pomeni ključno védenje o tem podjetju. Gre za podatke, ki še niso postali dostopni javnosti in glede katerih je za posamezne od njih tudi predpisana dolžnost obveščanja. Informacija z objavo izgubi značilnost notranje informacije. Notranja informacija postane javna, če je postala dostopna širšemu krogu vlagateljev oziroma nedoločenemu krogu oseb2. Na to, kaj sploh je lahko vsebina notranje informacije, posredno kaže tudi zakonska opredelitev storilcev tega kaznivega dejanja; to so osebe, ki informacijo pridobijo v zvezi svojim položajem pri izdajatelju vrednostnega papirja ali lastniškim deležem v kapitalu izdajatelja (v konkretnem primeru kot takšen izdajatelj nastopa družba Y. d. d.), v zvezi s svojo zaposlitvijo ali pri opravljanju dejavnosti (npr. borzni posredniki). Storilec je sicer lahko tudi vsak, ki do notranje informacije pride nepooblaščeno, kar pa spet kaže na odločilnost povezave med funkcijo oz. položajem storilca napram izdajatelja finančnega instrumenta in vsebino informacije. Obdolženemu A. A. se očita, da je informacijo pridobil pri opravljanju dejavnosti borznega posredovanja, svetovanja in upravljanja premoženja, na kar kažejo tako razlogi izpodbijanega sklepa kot vsebina spisovnega gradiva, vendar gre za informacijo, ki se nanaša na povpraševanje družbe X. d. d. na trgu vrednostnih papirjev in ne na podatke, ki bi bili vsaj posredno povezani s poslovnim življenjem družbe Y. d. d.; čeprav se je povpraševanje družbe X. d. d. nanašalo na delnico izdajatelja Y. d. d., to ne vzpostavlja za notranjo informacijo potrebne povezave med finančnim instrumentom in vsebino te informacije. V praksi so notranje informacije predvsem informacije o spremembah politike dividend, o poslovnih rezultatih, informacije o stanju v podjetju, informacije o spremembi lastniške strukture, informacije o morebitnih prevzemih, združitvah podjetij in druge informacije, ki bi lahko na temelju porazdelitve kapitala družbe vplivale na poslovno politiko podjetja3.

11. Na ta način je mogoče razumeti tudi razloge izpodbijanega sklepa, saj je sodišče prve stopnje v vsebini dogovora med obdolženim A. A. in družbo X. d. d. oz. njenima predstavnikoma pravilno prepoznalo bistvene elemente dvostranske pogodbe civilnopravnega značaja (predmet pogodbe, cena za delnico, rok). Ali je imela ta pogodba značilnosti aleatorne pogodbe (tj. tveganje za obdolženca), za presojo, ali je slednji sploh razpolagal z notranjo informacijo, ni pomembno. Prvostopenjsko sodišče je namreč zavzelo pravilno stališče, da obravnavni pravni posel ni imel značilnosti t.i. insiderstva, kar je mednarodno uveljavljen izraz za različne oblike prepovedanih ravnanj na podlagi poznavanja notranjih informacij, saj ni nobenega dokaza, da bi bil obdolženec lastniško povezan z družbo Y. d. d. ali bil z njo kako drugače pogodbeno povezan, pri opravljanju svojega posla pa mu je bila dana ponudba družbe X. d. d., in ne notranja informacija družbe Y. d. d. (tč. 5 sklepa).

12. Pritožbeno sodišče ni presojalo drugih navedb pritožbe državnega tožilca, saj so glede na nosilni razlog te odločitve postale brezpredmetne. Ker torej razlogi, s katerimi je slednji izpodbijal sklep, niso bili podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

13. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena ZKP.

-------------------------------
1 Deisinger, M., 2002. Kazenski zakonik s komentarjem – posebni del. Ljubljana: GV Založba, str. 514.
2 Povzeto po Horvat, R-C., idr.: Civilna odgovornost pri poslovanju na podlagi notranjih informacij. Pravna praksa, št. 13/2012, str. 22. Samec, N.: Analiza elementov insiderskega posla. Podjetje in delo, št. 5/2014, str. 742.
3 Horvat, R-C., idr.: Civilna odgovornost pri poslovanju na podlagi notranjih informacij. Pravna praksa, št. 13/2012, str. 22.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 238, 238/1, 238/4
Zakon o trgu finančnih instrumentov (2007) - ZTFI - člen 373, 373/1, 373/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.01.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI0NTUy