VSL Sklep II Kp 37577/2015

Jedro

Obsojenec izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po ZBPP. S tem je po šestem odstavku 11. člena ZST-1 upravičen do celotne taksne oprostitve.

Po ZUPJS se pri presoji premoženjskega kriterija ne upoštevajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek. Se pa katastrski dohodek upošteva pri ugotavljanju dohodkovnega kriterija v sklopu presoje materialnega položaja prosilca po ZBPP.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obsojenega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se obsojenega A. A. oprosti plačila sodne takse v višini 700,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je v tč. I izpodbijanega sklepa kot neutemeljenega zavrnilo predlog obsojenega A. A. za oprostitev plačila sodne takse v višini 700,00 EUR. V tč. II je obsojencu dovolilo obročno plačilo sodne takse, in sicer v petintridesetih zaporednih mesečnih obrokih po 20,00 EUR, pri čemer posamezen obrok zapade v plačilo vsakega 20. dne v mesecu. Sodišče je obsojencu določilo tudi račun in sklic za plačilo.

2. Zoper sklep so se zaradi kršitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) pritožili obsojenčevi zagovorniki. Višjemu sodišču so predlagali, da izpodbijani sklep spremeni tako, da obsojenca oprosti plačila sodne takse v celoti, oz. podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožniki imajo prav, da je treba obsojenca v celoti oprostiti plačila sodne takse. Glede na v izpodbijanem sklepu ugotovljene dohodke obsojenčeve družine in njeno premoženje obsojenec po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pomoči. S tem pa je po šestem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) upravičen do celotne taksne oprostitve.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje presojalo še t.i. premoženjski kriterij, ki je na podlagi določb ZBPP relevanten za odločitev, ali obsojenčeva družina glede na njen materialni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla plačila sodne takse, ki na podlagi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje bremeni obsojenca. ZBPP poleg premoženjskega pozna še t.i. dohodkovni kriterij, ki ga je sodišče prve stopnje presojalo že s sklepom I K 37577/2015 z dne 22. 1. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 27577/2015 z dne 28. 2. 2018. Ugotovilo je, da t.i. mesečni povprečni dohodek na člana obsojenčeve družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), in sicer za obdobje zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. S tem je bil izpolnjen prvi od materialnih pogojev za dodelitev redne brezplačne pomoči (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

6. Izhodišča za presojanje t.i. premoženjskega kriterija je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v tč. 6 do 8 izpodbijanega sklepa, zato relevantnih določb ZSVarPre in ZUPJS pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo. Za odločitev o pritožbi zagovornikov je odločilno, da obsojenčeva družina nima vozil, ki bi jih bilo zaradi njihove vrednosti treba upoštevati v presojo t.i. premoženjskega kriterija, iz tega pa je izključena tudi nepremičnina, v kateri obsojenčeva družina živi in imajo njeni člani v njej prijavljena stalna prebivališča (tč. 7 in 8 sklepa). Glede na pridobljene podatke iz uradnih evidenc pa je treba odgovoriti na vprašanje, ali se lahko v t.i. premoženjski kriterij upoštevajo druge nepremičnine, katerih lastnik je obsojenec, saj imajo po zemljiškem katastru status kmetijskih in gozdnih zemljišč.

7. Sodišče prve stopnje je v tč. 8 sklepa naštelo štirinajst nepremičnin, ki so v celoti v lasti obsojenca, toda po podatkih Geodetske uprave RS (GURS) so vsa kmetijska in/ali gozdna zemljišča. Deloma naj bi bili pozidani le dve od parcel, vendar iz odločbe CSD X. o dodelitvi otroškega dodatka B. B. z dne 24. 2. 2017 izhaja, da gre za zanemarljiva dela obeh parcel, saj sta vredna 13,79 EUR in 22,04 EUR. ZBPP pri ugotavljanju t.i. premoženjskega kriterija napotuje na uporabo dveh drugih predpisov, in sicer ZSVarPre (glede načina in obdobja upoštevanja premoženja stranke in njene družine) in ZUPJS (glede vrste premoženja, ki se upošteva, in glede oseb, katerih premoženje je upoštevno), pri čemer drugi odstavek 4. člena ZSVarPre določa, da se specifično v zvezi z dohodkom iz osnovne kmetijske in gozdne dejavnosti tudi glede načina in obdobja upoštevanja odloča po ZUPJS. Slednji pa izrecno določa, da se v premoženje, torej pri presoji t.i. premoženjskega kriterija, ne štejejo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo dohodek, ki se po ZUPJS upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja (6. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS). Se pa takšen dohodek (katastrski dohodek) upošteva v presojo t.i. dohodkovnega kriterija (1. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS v zvezi s 3. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2), česar prvostopenjsko sodišče ni presojalo. Pritožbeno sodišče je podatke o katastrskem dohodku pridobilo iz uradnih evidenc in ugotovilo, da je obsojenec v letu 2017 prejel 284,66 EUR neto katastrskega dohodka (oz. 311,76 EUR bruto), kar preračunano na mesečni dohodek na presojo t.i. dohodkovnega kriterija nima odločilnega vpliva. Bistveno pa je, da v tč. 8 naštetih nepremičnin sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati v t.i. premoženjski kriterij, kot so to pravilno utemeljili pritožniki.

8. Iz tč. 8 sklepa izhaja, da je obsojenec solastnik še druge stanovanjske hiše, katere vrednosti sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Iz odločbe CSD X o upravičenosti obsojenčeve partnerice B. B. do otroškega dodatka z dne 24. 2. 2017, na vsebino katere so se sklicevali pritožniki, pa izhaja, da gre za stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem, del. st. št. ..., k.o. ..., katerega solastnik je obsojenec do 12/491, vrednost njegovega deleža pa znaša 1.500,77 EUR. Tudi ta nepremičnina ne dosega cenzusa 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oz. 18.482,40 EUR, zato je v t.i. premoženjski kriterij ni mogoče upoštevati (tč. 6 sklepa).

9. Iz povedanega izhaja, da obsojenec in njegovi družinski člani nimajo upoštevnega premoženja, zato izpolnjuje materialne pogoje za dodelitev redne brezplačne pomoči, s tem pa je upravičen do celotne taksne oprostitve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obsojenca v celoti oprostilo plačila sodne takse v višini 700,00 EUR (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

11.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep VII Kp 46987/2016
• UPRS Sodba IV U 103/2022-6
• VSL Sklep II Cpg 958/2018