VSL Sklep Cst 248/2018

Jedro

Višje sodišče stroške izbrisa zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic ocenjuje kot povsem običajne stroške, poleg tega pa so bili tudi pričakovani.

Razpravljanje, ali bi bil morebiti tožbeni zahtevek za plačilo teh stroškov utemeljen, je odveč. Ko se kupec zaveže plačati stroške, na obveznost plačila teh stroškov ne vpliva, ali je prodajalec zagotovil bremen prosto nepremičnino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upraviteljev predlog z dne 28. 3. 2018 (PD 1339) za izdajo soglasja k plačilu stroškov postopka.

V obrazložitvi je navedlo, da gre za stroške izbrisa zastavnih pravic iz RNZP. Po pogodbi sta se stečajni dolžnik in kupec dogovorila, da je kupec dolžan poleg celotnega plačila kupnine plačati tudi druge javne dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva poslovne celote. Kupec je delno že sam uredil izbris. Stroški storitev, ki jih je naročil kupec in so bile opravljene v njegovo korist, ne morejo predstavljati stroškov stečajnega postopka. Navedbe kupca, da stroški bremenijo prodajalca, ker mora kupcu izročiti stvari, proste bremen, nimajo zakonske podlage. Po ZFPPIPP s plačilom kupnine prenehajo pravice tretjih na premoženju, pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa je listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da ima interes za pritožbo, saj bo kupec svojo terjatev za stroške izbrisa zastavnih pravic lahko uveljavil s tožbo, tako da bodo nastali še dodatni stroški. Dogovor, da je kupec dolžan poleg celotnega plačila kupnine plačati tudi druge javne dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva poslovne celote, ne pomeni tudi dogovora, da mora kupec nositi še stroške izbrisa zastavnih pravic, saj ne gre za običajne in neposredne stroške, povezane s prodajo in prenosom lastništva. Ureditev izbrisa zastavnih pravic je tudi v korist stečajnega dolžnika, saj bi sicer to moral urediti sam stečajni dolžnik in izročiti stvari bremen proste že v skladu s splošnimi obligacijskimi pravili. Pogodbenik odgovarja tudi za pravne napake prodane izpolnitve. Vpisane zastavne pravice kupca tudi ovirajo pri razpolaganjih s stvarjo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne izpodbija pogodbenega dogovora, da je kupec dolžan poleg celotnega plačila kupnine plačati tudi druge javne dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva poslovne celote, meni le, da teh stroškov dogovor ne obsega. V utemeljitev svojih stališč se sklicuje na sklep VSL Cst 435/2017. Vendar pa je v zadevi Cst 435/2017 sodišče odločalo o stroških oziroma znesku popravka odbitnega DDV; tudi v tem sklepu pa je poudarjeno, da s takim dogovorom (podobnim kot v obravnavani zadevi) kupec prevzel le običajne stroške, med katerimi pa našteva tudi stroške vknjižbe lastninske pravice v korist kupca).

5. Višje sodišče stroške izbrisa zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic ocenjuje kot povsem običajne stroške, poleg tega pa so bili tudi pričakovani. Kupcu ni moglo biti neznano, da so premičnine, ki so del poslovne celote, obremenjene z zastavnimi pravicami, česar pritožba niti ne trdi. Stroški izbrisa teh pravic so bili tako povsem predvidljivi in običajni za tako vrsto posla. Višje sodišče se zato strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je kupec prevzel plačilo teh stroškov, zato ni podlage, da bi to prevalil na stečajnega dolžnika kot prodajalca. Izbris zastavnih pravic pa je bil kupcu zagotovljen, saj je sodišče izdalo potrebne sklepe (4. odstavek 343. člena v zvezi z 2., 3. in 4. odstavkom 342. člena ZFPPIPP), ki so omogočili izbris zastavnih pravic – če tega ne bi storilo, tudi notar ne bi mogel opraviti svojega dela (če bi delal preko in mimo sklepa sodišča, bi ravnal nezakonito).

6. Razpravljanje, ali bi bil morebiti tožbeni zahtevek za plačilo teh stroškov utemeljen, je odveč. Ko se kupec zaveže plačati stroške, na obveznost plačila teh stroškov ne vpliva, ali je prodajalec zagotovil bremen prosto nepremičnino. Stroške izbrisa mora v vsakem primeru nositi kupec, če se je k temu zavezal. Iz pritožbenih navedb, pa tudi iz upraviteljevega predloga pa ni razvidno, da bi šlo za kakšne druge stroške, razen stroške izbrisa zastavnih pravic, tudi iz računa notarja je razvidno, da gre za stroške sestave predloga za izbris neposestne zastavne pravice.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, saj gre za stroške kupca in ne za stroške stečajnega dolžnika, pri čemer stečajni dolžnik tudi ni naročil notarskih storitev, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

08.01.2019

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 201/2005
• VSL sklep II Cpg 1095/2001
• VSM sklep Cpg 288/96