VSL Sklep II Cp 1450/2018

Jedro

Kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku SPZ narekuje fizično delitev. Le v primeru, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti, se opravi civilna delitev, ki pa se lahko opravi tudi na ta način, da namesto prodaje pripade stvar v celoti enemu solastniku, ki se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom parceli 46 in 47, obe k. o. X, katerih solastnika sta predlagatelj do 60/4905 in nasprotna udeleženka do 4845/4905, razdružilo tako, da po izvedeni parcelaciji parcele 47 in po nastanku novih parcel 50 in 51, vse k. o. X, prejme predlagatelj v izključno last in posest novo nastalo parcelo 51 do celote, nasprotna udeleženka pa prejme v last do celote parcelo št. 46 in novo nastalo parcelo 50, vse k.o. X. Glede skupnih stroškov postopka je sklenilo, da bo o njih odločilo s posebnim sklepom.

2. Predlagatelj v pritožbi proti temu sklepu uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče nepremičnino dodeli njemu v izključno last ob izplačilu vrednosti deleža nasprotne udeleženke v denarju, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje. Navaja, da je v postopku predlagal delitev nepremičnine na način, da jo on prejme v izključno last in posest, saj se nahaja ob njegovih zemljiščih, na katerih stojijo stanovanjska hiša in gospodarska ter poslovna poslopja, kjer opravlja dejavnost družinsko podjetje P., d. o. o., ki daje kruh 8 zaposlenim. Na ta način bi se zaokrožil kompleks zemljišč v lasti predlagatelja in s tem pridobile možnosti za širitev družinskega podjetja. Navedeno kaže na interes predlagatelja, da pridobi nepremičnino v izključno last. Delitev v naravi glede na vrednost nepremičnine in velikost deležev ni smiselna in ekonomična. Parcela v izmeri 60m2, ki je nastala z delitvijo, je dejansko brez vrednosti in je ni možno kot samostojne prodati, poleg tega je ni mogoče izkoriščati v kmetijske namene, jo samostojno obdelovati ali oddajati v zakup. Ker fizična delitev nepremičnine ekonomsko ni upravičena, bi moralo sodišče opraviti civilno delitev tako, da bi predlagatelj prejel nepremičnino v izključno last ter izplačal nasprotno udeleženko. Pri tem ni odločilen kriterij pri odločanju, komu bo pripadala celotna nepremičnina v last, višji solastninski delež nasprotne udeleženke, ker so kriteriji, določeni v 70. členu SPZ, po stališču sodne prakse med seboj enakovredni. Predlagatelj meni, da je dokazal svoj močnejši interes, da pridobi celotno nepremičnino v popolno last. V primeru ugotovljene možnosti delitve v naravi pa meni, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za združitev te zadeve z nepravdno zadevo N 6/2015, ki se vodi pred istim sodiščem in v kateri predlagatelj nastopa kot eden izmed nasprotnih udeležencev, predmet razdružitve pa je nepremičnina v neposredni bližini. V združenem postopku bi moralo sodišče upoštevati močnejši interes predlagatelja, da dobi v izključno last parcelo 30 k.o. X. in bi s tem dobil površino, ki ustreza njegovemu idealnemu deležu pri obeh nepremičninah, v posledici pa ne bi prišlo do denarnega prikrajšanja, ker sta obe nepremičnini po osnovni namenski rabi kmetijski zemljišči. Sodišče je bistveno kršilo postopek, ker o predlogu ni odločilo niti s posebnim sklepom, niti s končno odločbo.

3. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker ni sledilo predlagateljevemu predlogu za združitev obravnavane zadeve z nepravdno zadevo N 6/2015. Drži, da je predlagatelj obrazložil predlog za združitev zadev in pojasnil razloge, zakaj bi bila združitev zadev zanj pomembna. Prav tako drži, da sodišče prve stopnje odločitve o tem, da ne bo sledilo predlogu za združitev zadev, ni posebej obrazložilo, vendar s tem ni zagrešilo očitanih procesnih kršitev. Odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev postopkov (300. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP) je namreč stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Stranka sicer lahko predlaga združitev zadev, vendar sodišče na njen predlog ni v ničemer vezano. Tako kakršnakoli odločitev sodišča o tem ne more pripeljati do kršitve določb pravdnega postopka¹.

6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pravilno in v celoti ugotovilo vse za odločitev pomembne okoliščine primera ter pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta solastnika parcel 46 in 47 (pred parcelacijo parcela 30) k. o. X, v skupni izmeri 4.905 m2. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča gre v celoti za kmetijsko zemljišče, ki neposredno meji na parcele, ki jih je imel oziroma še ima v lasti predlagatelj. Vrednost zemljišč po cenitvi sodnega izvedenca in cenilca kmetijske stroke znaša 7.357,50 EUR. Predlagateljev delež na navedenih parcelah znaša 60/4905, kar v naravi predstavlja 60m2 parcele, solastninski delež nasprotne udeleženke pa znaša 4845/4905, kar v naravi znaša 4.845 m2. Idealni delež predlagatelja v primerjavi z nasprotno udeleženko je sorazmerno majhen, zgolj 1,22%.

8. Materialnopravno izhodišče je v določbi 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku SPZ narekuje fizično delitev. Le v primeru, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoče niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti, se opravi civilna delitev, ki pa se lahko opravi tudi na ta način, da namesto prodaje pripade stvar v celoti enemu solastniku, ki se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom.

9. Predlagatelj je najprej predlagal fizično delitev solastne parcele, ker gre za kmetijsko zemljišče, katerega delitev v naravi je možna, kasneje pa predlagal civilno delitev na način, da sam prejme celotno zemljišče v izključno last in posest ter izplača vrednost solastninskega deleža nasprotne udeleženke. Svoj interes za pridobitev celotne parcele je utemeljeval s tem, da bi se na ta način zaokrožil kompleks zemljišč v lasti predlagatelja, na katerih stojijo stanovanjske hiša in gospodarska ter poslovna poslopja ter da bi se s tem pridobile možnosti za širitev družinskega podjetja P., d. o. o. Nasprotna udeleženka je predlagala, da zemljišče pripade njej v celoti z izplačilom predlagateljevega deleža, medtem ko fizična delitev po njenem mnenju ekonomsko ni smiselna.

10. Prvostopenjsko sodišče je ob ponovnem sojenju ugotovilo, da je možna fizična delitev kmetijskega zemljišča, ki je predmet tega postopka. Zato je pravilna odločitev o dodelitvi novo nastale parcele 51, k. o. X, v izmeri 60 m2 predlagatelju in preostalega zemljišča, sedaj parceli 46 in 50, k. o. X, nasprotni udeleženki. Pritožbene pomisleke o pravilnosti takšne odločitve, češ, da je predlagatelju odmerjena parcela v izmeri 60 m2 brez vrednosti, ker je ni možno samostojno prodati, niti izkoriščati v kmetijske namene ali oddajati v zakup, je že prvostopenjsko sodišče zavrnilo s pravilnimi argumenti. Parcela je res majhna in nenavadne oblike, vendar poteka vzdolž predlagateljevih nepremičnin in na ta način dopolnjuje kompleks njegovih zemljišč oziroma zemljišč družinskih članov. Do ostalih pritožbenih ugovorov, da bi moralo sodišče kot odločilen kriterij pri delitvi obravnavane nepremičnine upoštevati predlagateljev interes, ki je povezan izključno s širitvijo družinskega podjetja, ki je sedaj prostorsko omejeno ter za večanje proizvodnih zmogljivosti podjetja, se je pritožbeno sodišče že opredelilo v prejšnjem sklepu. Če so kriteriji izbire po 5. točki 70. člena enakovredni, kot poudarja pritožba, je treba tehtati na eni strani neznaten solastninski delež predlagatelja v primerjavi z nasprotno udeleženko ter status zemljišča, ki je kmetijsko in se kot tako tudi uporablja. S trditvami o širitvi poslovanja družinskega podjetja, ki se s kmetijstvom ne ukvarja, predlagatelj večjih potreb po prevzemu celotne nepremičnine očitno ne izkazuje.

11. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, komentar k 300. členu, podobno sodna praksa: odločbe VS RS II Ips 73/2018, II Ips 333/1998, III Ips 44/2002.

Datum zadnje spremembe:

23.12.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 3031/2016
• VSL sklep II Cp 692/2016
• VSL sklep II Cp 2561/2014