<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 1153/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1153.2018
Evidenčna številka:VSL00016660
Datum odločbe:19.09.2018
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan (preds.), Karmen Ceranja (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:lastnoročna pisna oporoka - (ne)veljavnost oporoke - obličnost oporoke - podpis oporočitelja - lastnoročnost in mesto podpisa na preklicu oporoke - formalni pogoji - goli zapis

Jedro

Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.

Ker se zapis imena in priimka oporočitelja nahaja nad nazivom listine in besedilom, je logično, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo tudi z vprašanjem, kje na listini se mora nahajati podpis oporočitelja.

Pri lastnoročni oporoki se mora podpis oporočitelja nahajati na koncu listine. Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno izdelano oporoko. Ravno podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve. Vse navedeno narekuje tudi restriktiven pristop k presoji zahtevane obličnosti (lastnoročne) oporoke.

Zapis imena in priimka oporočitelja z malimi tiskanimi črtami ne more nadomestiti podpisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je oporoka B. B. z dne 10. 1. 2011, ki se nahaja v spisu Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV D 3280/2015, nična. Toženki je naložilo, da mora tožnikoma v 15 dneh povrniti pravdne stroške v višini 3.929,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev do plačila.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da je sodišče pomešalo pojem lastnoročnega podpisa in vprašanje, kje na oporoki mora podpis biti. Po mnenju sodišča oporočiteljev zapis imena in priimka, čeprav ga je zapisal z lastno roko, ni podpis, ker se ne nahaja pod besedilom oporoke. Veljavnost podpisa torej ne veže na lastnoročnost, ampak na mesto, kje na oporoki se nahaja. Po mnenju sodišča prve stopnje velja le lastnoročni podpis na koncu dokumenta, za tako razlago pa ni podlage v 63. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Vrhovno sodišče RS je v zadevi II DoR 60/2009 dopustilo revizijo ravno glede vprašanja, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis, ker o tem pravnem vprašanju ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Toženka meni, da je treba zapis lastnega imena na oporoki, ki ga oporočitelj zapiše z lastno roko, šteti za lastnoročni podpis oporočitelja. Pri tem ni pomembno, ali se podpis razlikuje od podpisov, ki jih je oporočitelj morebiti dajal na drugih dokumentih, ker noben predpis ne veleva, da bi moral biti podpis vedno enak. Pri lastnoročni oporoki je zahteva po obličnosti lastnoročnega podpisa izpolnjena, če oseba z lastno roko napiše svoje ime (in priimek). Drugače bi lahko bilo, če bi bila oporoka napisana s pisalnim strojem ali računalnikom. V nobenem primeru na veljavnost lastnoročnega podpisa ne more vplivati mesto na dokumentu, kjer se podpis nahaja. Stališče prvega sodišča, da iz gramatikalne izhaja, da mora biti podpis pod besedilom, ne vzdrži presoje. Tudi v pozitivnih predpisih ni podlage za ugotovitev, da je veljaven le podpis na koncu besedila, oziroma, da zahtevam obličnosti ustreza zgolj podpis na koncu besedila. Zakon o dedovanju glede podpisa ne vsebuje nobene določbe, govori le, da mora biti oporoka lastnoročno podpisana. Določb glede oblike in mesta podpisa ne vsebuje niti ZPP. Tudi Zakon o odvetništvu ne določa, kje mora odvetnik vlogo podpisati in žigosati. Tudi Zakon o notariatu ne določa posebne oblike podpisa stranke oziroma kjer mora biti podpis. Tudi v meničnem pravu, kjer je podpis bistvena sestavine menice, ni določbe, kje na menici mora biti podpis. Enako velja za bianco menico ali akcept. Kadar je zakonodajalec hotel, da je podpis na koncu dokumenta, je to v zakonu izrecno navedeno, kot npr. v Zakonu o kazenskem postopku v tretjem in osmem odstavku 82. člena. Toženka je že v prvi pripravljalni vlogi navedla in predložila kot dokaz judikat VSJ št. 16/1965, ki šteje za veljavno lastnoročno oporoko tudi, kadar jo je zapustnik podpisal namesto pod vsebino na začetek v gornjem delu listine. V judikatu št. 1/16 pa je sodišče odločilo, da veljavno oporoka predstavlja tudi pismo, ki ga je testatorka podpisala lastnoročno in na koncu podpisala vaša mama. Pri oporoki, ki jo oporočitelj napiše z lastno roko, je namen njegovega podpisa prav v identifikaciji tistega, ki je v oporoko napisal, ne pa v potrditvi napisanega. Že okoliščina, da je nekaj napisal z lastno roko, je dovolj velik kazalnik, da je želel izraziti, kar je zapisal. Toženka na koncu še meni, da bi v predmetni zadevi morale biti kot stranke udeleženi vsi dediči.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo prerekata navedbe v pritožbi in pritrjujeta stališču sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da v obravnavani zadevi ni bila tožena prava stranka oziroma, da bi sodišče moralo zahtevek zavrniti zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije, je izčrpno in pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje, in sicer v 7. točki obrazložitve, v kateri je sodišče prve stopnje povzelo nosilne argumente sklepa VS RS II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014, s katerimi je odgovorjeno na vprašanje, ali morajo biti pri tožbi za ugotovitev neveljavnosti/ničnosti/neobstoja oporoke na pasivni strani hkrati zajeti oporočni in zakoniti dediči ali le oporočni dediči. Pritožbeno sodišče jih ne bo ponavljalo.

6. V obravnavani zadevi je sporna veljavnost oporoke (priloga A4), iz katere izhaja, da je nad nazivom listine „OPOROKA“ z malimi tiskanimi črkami napisano „b.“, pod nazivom oporoka pa se nahaja besedilo: „Podpisani pri polni zavesti izjavljam, da vse moje - svoje premoženje zapuščam ŽENI A.“. Pod tem stavkom je še ena vrstica, ki se glasi: „Ljubljana, 10. januar 2011.“ Nesporno pod besedilom ni podpisa zapustnika .

7. Po prvem odstavku 63. člen ZD je lastnoročna oporoka veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. Toženka je že v postopku pred sodiščem prve stopnje vztrajala pri stališču (ki ga ponavlja v pritožbi), da je sporna oporoka podpisana, ker je zapustnik s svojo roko napisal svoje ime in priimek, ZD pa glede tega, kje mora biti podpis, ne vsebuje nobene določbe.

8. Sodišče prve stopnje se s tem ni strinjalo in navedlo naslednje razloge: (1) to, da je zapustnik v oporoki napisal svoje ime in priimek nad besedilom in nazivom listine, še ne pomeni, da je na oporoki lastnoročni podpis zapustnika; (2) zapis imena in priimka ter naslova na vrhu dokumenta z malimi tiskanimi črkami ni podpis zapisa, ampak kvečjemu navedba pisca; (3) že gramatikalna razlaga besede „podpisal“ iz prvega odstavka 63. člena ZD pove, da mora biti lastnoročni podpis spodaj, torej pod besedilom; (4) če bi bil podpis na dnu zapisa oporoke res nepotreben, bi bila oporoka veljavna že, če bi bila zgolj lastnoročno napisana, nekje v besedilu pa omenjena ime in priimek zapustnika.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pomešalo pojem lastnoročnega podpisa in vprašanje, kje na oporoki mora podpis biti. Gre za dve različni vprašanji, glede katerih je bila s sklepom Vrhovnega sodišča RS II DoR 60/2009 z dne 1. 10. 2009 dopuščena revizija1, na katero opozarja pritožba. Ker se zapis imena in priimka nahaja nad nazivom listine in besedilom, je logično, da se je sodišče prve stopnje ukvarjalo tudi z vprašanjem, kje na listini se mora nahajati podpis oporočitelja.

10. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se mora pri lastnoročni oporoki podpis oporočitelja nahajati na koncu listine. Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno2 izdelano oporoko. Ravno podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve3. Vse navedeno narekuje tudi restriktiven pristop k presoji zahtevane obličnosti (lastnoročne) oporoke.

11. Tudi teorija večinsko poudarja, da mora lastnoročni podpis kriti celotno vsebino oporoke4 in da „mora biti podpis na koncu oporoke, ker oporočitelj na ta način potrjuje, da je vse, kar je napisano nad podpisom njegova poslednja volja“5. Zaslediti je tudi manj restriktivno stališče, in sicer, da mora biti podpis običajno res na koncu oporoke, vendar to ni vedno nujno, če je oporoko brez podpisa na koncu res mogoče šteti za zaključeno.6

12. Glede vprašanja, kje na listini se mora mora nahajati podpis, ustaljene sodne prakse ni. Toženka se ne more uspešno sklicevati na starejši judikat7, iz katerega izhaja, da je lastnoročna oporoka veljavna tudi, kadar jo je zapustnik podpisal namesto pod vsebino na začetek v gornjem delu listine, na kateri je izpisana njegova poslednja volja, saj v obravnavanem primeru podpisa na oporoki ni. Po presoji pritožbenega sodišča gre namreč v obravnavanem primeru le za navedbo pisca oporoka (oporočitelja), ne pa za njegov podpis, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zapis imena in priimka oporočitelja z malimi tiskanimi črtami ne more nadomestiti podpisa. Poleg tega obstaja tudi drugačna (kasnejša) odločba8, iz katere je razvidno stališče, da je pravno veljavna samo tista oporoka, ki jo oporočitelj tudi podpiše, in zato ni veljavna oporoka, na kateri je oporočiteljica samo na začetku listine zapisala svoje ime.

13. Ker sporna oporoka ne izpolnjuje strogo formalnih pogojev za njeno veljavnost, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene navedbe, da v pozitivnih predpisih z izjemo Zakona o kazenskem postopku9 ni podlage za ugotovitev, da je veljaven le podpis na koncu besedila, pa neutemeljene.

14. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15. Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato ne gre za potreben strošek postopka (155. člen ZPP).

-------------------------------
1 Glede vprašanj, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis. Revizija ni bila vložena.
2 Oporočitelj si lahko na primer vzame še kak dan za dokončni razmislek.
3 Tako na primer Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 142/2011 z dne 13. 7. 2013 glede vprašanja podpisov pri pisni oporoki pred pričami (11. točka obrazložitve). Iz opombe št. 3 izhaja, da je v nemškem pravu enako stališče sprejeto pri lastnoročni oporoki.
4 A. Finžgar, Dedno pravo Jugoslavije, Univerza v Ljubljani-Pravna fakulteta, Ljubljana, 1962, stran 91.
5 M. Kreč - Đ. Pavić, Komentar zakona o nasljeđivanju, Narodne novine, Zagreb 1964, stran 203.
6 B. T. Blagojević, Nasledno pravo SFRJ (šesta izdaja), Zavod za izdavanje udžbenika Socijalističke Republike Srbije, Beograd, 1971, stran 231.
7 VSJ Rev 97/65, Bilten VSJ 16/65, stran 34.
8 Okr Novo mesto Gž 274/74, PSPL Dedno pravo, str. 31.
9 Ki v 82. členu izrecno določa osebe, ki se morajo podpisati na koncu zapisnika.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 63, 63/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.01.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI0MDA5