VSL Sklep II Cp 286/2018

Jedro

Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo (funkcionalno) zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi.

Pasivno legitimiran v tožbi zaradi motenja posesti je tisti, ki je posest odvzel oziroma motil, lahko pa tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. V konkretnem primeru bi lahko tožniki tožbo nedvomno uperili tudi zoper etažne lastnike garažne hiše, saj je bilo motilno dejanje storjeno v njihovo korist. Če pa je očitno, kdo je posest motil, ni ovire, da se tožba vloži proti njemu, ne da bi se tožniki, ki želijo hitro in učinkovito pravno varstvo, ukvarjali s vprašanjem, v čigavo korist je motilec morebiti ukrepal.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni na zemljišču parcele št. 1 k.o. X, in sicer na delu te parcele, ki je lociran zahodno od garažne stavbe z ID znakom 000, ki stoji na parceli št. 2 iste k.o., odstraniti dva kovinska preklopna stebrička, postavljena na označenih parkirnih mestih št. 7 in št. 8 (I. točka izreka); toženi stranki je prepovedalo, da v bodoče še kdaj moti posest tožnikov na navedenem zemljišču na način, da na njem postavlja enake ali podobne umetne ovire ali na drug način ovira dostop ali dovoz z vozili do večstanovanjskih stavb ... preko zemljišča parcele št. 2 k.o. X, kjer sta označeni parkirni mesti 7 in 8 (II. točka izreka); zavrnilo zahtevek v delu, v katerem tožeča stranka zahteva, da tožena stranka na zemljišču parcele št. 1 iste k.o. in sicer na delu naveden parcele, ki je lociran zahodno od zgoraj navedene garažne stavbe, odstrani dva kovinska preklopna stebrička, postavljena na označenih parkirnih mestih št. 5 in št. 6 in v delu, v katerem zahteva, da v bodočnosti še kdaj moti posest tožnikov na zemljišču označenem kot parkirni mesti št. 5 in št. 6 na način, da bi na njem postavljala enake ali podobne umetne ovire ali na drug način ovirala dostop ali dovoz z vozili do navedenih večstanovanjskih stavb preko parcele št. 2, kjer sta označeni parkirni mesti št. 5 in 6 (III. točka izreka); odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške (IV. točka izreka); zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (V. točka izreka).

2. Zoper odločitve v I., II., III. in IV. točki izreka sta pravdni stranki vložili pravočasni pritožbi.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožniki) se pritožuje zoper zavrnilni del III. točke izreka in v posledici zoper izrek o stroških, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tudi v tem obsegu ugodi, s stroškovno posledico. Meni, da sodišče pojem motenja posesti v smislu 32. in 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) razlaga preozko in v nasprotju z namenom zakonodajalca. Motenje posesti pomeni vznemirjanje posesti in se lahko izvaja na različne načine, motenje lahko predstavlja že samovoljna postavitev mejnikov ali pa že zgolj verbalno vznemirjanje posestnika. V okoliščinah, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pomeni odstranitev cvetličnih korit, zaris parkirnih mest in postavitev preklopnih stebričkov na ključ, očitni zunanji znak prisvajanja izključne posesti spornega zemljišča in sredstvo, s katerim bo lahko bodoči najemnik toženke sporno zemljišče zasedel in ga dokončno odvzel pritožnikom. Četudi sporna stebrička morebiti (še) ne preprečujeta, da bi pritožniki še najprej parkirali vzdolž njiju in tako nadaljevali s svojo posestjo, brez dvoma takšen poseg pomeni vsaj vznemirjanje posesti pritožnikov. Ohranjanje s strani toženke samovoljno spremenjenega dejanskega stanja, bo nujno vodilo do novih sporov ali celo nasilja, ko bo kakšen najemnik vzel sporno zemljišče v najem in začel tam parkirati.

4. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sklepa ter posledično zoper sklep o stroških postopka, zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, s stroškovno posledico, podredno pa sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožba ni vložena pravočasno. Gre za nadaljevano motilno ravnanje, ki predstavlja celoto, vse z namenom realizacije namere etažnih lastnikov garaž, kot lastnikov spornega dela zemljišča, da se prepreči dostop neupravičenim osebam in parkirna mesta odda v najem, skladno s sklepom etažnih lastnikov, sprejetim junija 2015. Kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, se je realizacija sklepa začela 16. 12. 2015 s postavitvijo prvotnih fiksnih količkov in namestitvijo verige ter nato nadaljevala dne 15. 2. 2016 z obvestilom zainteresiranim osebam o nameravanem oddajanju parkirnih mest, nato z njihovim zarisom, zaključena pa je bila s postavitvijo spornih rdečih preklopnih količkov v času od 19. do 21. 7. 2016. Najkasneje dne 16. 12. 2015 so bili tako tožniki seznanjeni z namero etažnih lastnikov garaž, tako da je tožba vložena dne 8. 8. 2016, prepozna tožba. Sodišče spregleda, da tožniki niso zatrjevali izključne posesti spornega zemljišča, temveč so sami navajali, da naj bi takšno posest izvajali tudi drugi obiskovalci večstanovanjskih stavb (obiski in gostje). Sodna praksa pa je v zvezi s tem že zavzela ustaljeno stališče, da stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so dostopna vsakomur, nimajo posesti. Izpostavlja, da je bočno ob koritih (ki so stala na mestu sedaj postavljenih količkov št. 5 in št. 6) parkiralo večje število vozil, eno za drugim, kar pomeni, da so bila ta vozila parkirana ne le na sedanjih parkirnih mestih 5 in 6, temveč tudi na sedanjem parkirnem mestu 7. Zato je zaključek, da količek na parkirnem mestu št. 7 otežuje dovoz, nepravilen, saj takšen dovoz že prej ni bil mogoč, zaradi parkiranih vozil. Količek št. 7 tako ne more v ničemer omejevati vtoževane posesti v zatrjevani obliki dovoza in manevriranja z vozili. To je bilo že prej oteženo vsaj do te mere, da je bila potrebna pazljiva in počasnejša vožnja, saj je preostali prostor precej ozek in omejen. Zaključek o bistveno oteženi uporabi, zaradi postavitve količkov na parkirnih mestih 7 in 8, je tako napačen. Sicer pa je obrazložitev sodišča kontradiktorna. V odločitvi o glavni stvari postavitev količkov na parkirnih mestih 7 in 8 okarakterizira kot motilno ravnanje, ki bistveno otežuje prejšnjo uporabo, v delu, v katerem utemeljuje zavrnitev predloga izdaje začasne odredbe, pa navaja, da je dostop z vsemi običajnimi vozili med obema količkoma še vedno mogoč in le nekoliko otežen. Sodišče je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v posledici je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovilo in napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti ogled, saj bi se lahko le tako prepričalo o vseh pomembnih okoliščinah. Najmanj s fotografijami pa je sicer toženka dokazala, da neznane osebe še vedno uporabljajo sporno površino (kjer sta količka 7 in 8) za vožnjo, ustavljanje, parkiranje in manevriranje. Tudi prej je moral biti voznik pozoren pri uporabi spornega prostora, v tem delu uporaba spornega zemljišča ni v ničemer otežena. Vztraja, da v tem postopku ni pasivno legitimirana. Tisti, ki ravna po navodilih tretjih oseb (v konkretnem primeru etažnih lastnikov) in pri tem posesti ne želi pridobiti zase, ni pasivno legitimiran v sporu zaradi motenja posesti, čeprav njegova ravnanja na zunaj morda predstavljajo določene znake motenja posesti. V konkretnem primeru toženka ni tista, ki bi štela, da je upravičena do posesti na spornem zemljišču, niti ni pridobila posesti zase, motilno ravnanje tudi ni bilo opravljeno v njeno korist (temveč v korist etažnih lastnikov garaže), ravnala je po navodilih etažnih lastnikov. V vsakem primeru, ne glede na pravno naravo oziroma vsebino sklepa iz junija 2015, je ravnala kot pogodbeni upravnik garažne stavbe, torej v imenu in za račun etažnih lastnikov. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je bila ob sprejemu sklepa, že na predhodnem zboru etažnih lastnikov, na skici določena tudi lega parkirnih mest. Sama izbira lokacije in vrste količkov pa je zgolj stvar tehnične izvedbe. Da so bili etažni lastniki tudi naročniki izvedenih del, jasno izhaja iz navedb prvotne druge toženke in računov, kjer so kot naročniki navedeni lastniki garaž.

6. Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

7. Pritožbi sta neutemeljeni.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo, očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni zagrešilo, niti tistih tovrstnih kršitev na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Razloge sodišča prve stopnje za odločitev pritožbeno sodišče v celoti sprejema in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja;

K pritožbi tožnikov

9. Do motenja posesti naj bi po navedbah tožnikov prišlo s postavitvijo rdečih preklopnih stebričkov in ne tudi z zarisom parkirnih mest in namero po njihovem oddajanju. Pritožbene navedbe v tej smeri zato predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Trditvene podlage, da naj bi bila zaradi preklopnih stebričkov na parkirnih mestih 5 in 6 motena posest v smislu ustavljanja, parkiranja, dostopanja, manevriranja in obračanja, pa tožniki niso izkazali. Tudi prej so bila vozila bočno parkirana ob betonskih koritih, ki so stala na istih mestih, kot sedaj stojita stebrička 5 in 6¹. Tožniki zato lahko zatrjevano soposest izvajajo na enak način in v enakem obsegu kot doslej, z ugotovljenim bočnim parkiranjem, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da posest tožnikov v tem delu ni bila motena, zatrjevano dejanje² pa ne motilno dejanje, pravilen in zakonit. V posledici je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem obsegu utemeljeno zavrnilo.

10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi toženke

11. Bistven kriterij za presojo obstoja nadaljevanega motilnega ravnanja je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno³. V konkretnem primeru so tožniki po prvem motilnem dejanju konec leta 2015 in kasneje, prvotno posestno stanje ponovno vzpostavili. O nadaljevanem motilnem ravnanju tako ni mogoče govoriti. Glede na vtoževano motilno dejanje z dne 19. 7. 2016, je tako tožba vložena dne 8. 8. 2016, pravočasno vložena tožba (32. člen SPZ).

12. Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo (funkcionalno) zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so) uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi⁴. Neutemeljene so tako tudi pritožbene navedbe v zvezi z izključujočnostjo in dostopnostjo posesti.

13. Ni bistveno, da sodišče v točki 13 obrazložitve zapiše, da preklopna stebrička na parkirnih mestih 7 in 8 bistveno otežujeta prej obstoječo možnost dovoza, ustavljanja ter obračanja avtomobilov in drugih vozil (tudi dostavnih), v nadaljevanju pa, da je tovrstno manevriranje oteženo, terja manjšo hitrost in večjo pozornost (točka 14, točka 22). Da so na prej prostem⁵ delu zemljišča tožniki vozili, obračali, ustavljali, ni sporno. Tudi ne more biti sporno, da količka, četudi je med njima prostor za prehod vozila, otežujeta dostop, obračanje, dostavo⁶. To med drugim jasno izhaja tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika toženke. Ne gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, ki bi narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka, temveč so tožniki v tem obsegu nedvomno upravičeni do posestnega varstva (33., 34. člen SPZ).

14. Pasivno legitimiran v tožbi zaradi motenja posesti je tisti, ki je posest odvzel oziroma motil, lahko pa tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. V konkretnem primeru bi lahko tožniki tožbo nedvomno uperili tudi zoper etažne lastnike garažne hiše, saj je bilo motilno dejanje storjeno v njihovo korist⁷. Če pa je očitno, kdo je posest motil, ni ovire, da se tožba vloži proti njemu, ne da bi se tožniki, ki želijo hitro in učinkovito pravno varstvo⁸, ukvarjali s vprašanjem, v čigavo korist je motilec morebiti ukrepal. V konkretnem primeru tako ni bilo ovire, da tožniki tožbo vložijo zoper toženko, upravnico garažne hiše, ki je preko svojega zakonitega zastopnika sporne stebričke postavila. V konkretnem primeru toženka za svoje dejanje ni imela jasnega pooblastila, kot je bilo to v zadevi II Cp 2072/2012, na katero se sklicuje. Kot upravičeno izpostavlja sodišče prve stopnje, "sklep" etažnih lastnikov garažne hiše⁹ ne vsebuje lokacije parkirnih mest, niti njihovega števila, mesta postavitve količkov ipd. Pritožbene trditve, da iz izvedenega dokaznega postopka, predvsem izpovedbe prič, izhaja, da je bilo že na predhodnem zboru etažnih lastnikov na skici določena tudi lega parkirnih mest, pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Toženka tega v postopku ni trdila, dokazi pa trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Kot pravno pomembno dejstvo je sodišče prve stopnje utemeljeno izpostavilo tudi navedbo toženke same, da so bili na podlagi navedenega sklepa etažnih lastnikov garažne hiše, postavljeni količki že v decembru 2015 (rdeče - beli količki, ki niso predmet motenjske pravde), kar prav tako izkazuje, da se je za postavitev novih, preklopnih stebričkov, odločila samoiniciativno. Etažnih lastnikov garažne hiše zato nikakor ni mogoče šteti kot naročnikov vtoževanega motilnega dejanja. Tudi ne gre za pooblastilo, ki bi glede toženke kot upravitelja, izhajalo iz zakona.

15. Glede na povedano je pritožbeno sodišče tudi pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj fotografijo priloga B21.
² postavitev preklopnih stebričkov.
³ Primerjaj VSL sklep I Cp 3351/2015.
⁴ Primerjaj VSL sklep I Cp 2794/2012.
⁵ Da je bil prostor kdaj delno ali v celoti zaseden z vozili, za odločitev ni bistveno.
⁶ Primerjaj npr. fotografijo priloga B21.
⁷ Med etažnimi lastniki stanovanjske stavbe in etažnimi lastniki garažne hiše sicer teče postopek za določitev pripadajočega zemljišča po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine.
⁸ V posestnem sporu sta tako postopek kot odločba le začasna ukrepa, tema obravnavanja pa je omejena s ciljem pospešenega in poenostavljenega reševanja posestnih sporov.
⁹ Imenovan "Da li ste zato da postavimo kolče (zarišemo) označimo parkirna mesta in poskušamo oddata v najam".

Datum zadnje spremembe:

20.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3047/2011
• VSL sklep I Cp 2482/2011
• VSL sklep II Cp 3327/2014