VSL Sodba I Cp 1396/2018

Jedro

V postopku v sporih majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP), zato je neupoštevna pritožbena navedba o nedokazanosti dolga, s katero poskuša tožena stranka izpodbiti s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 87686/2017, z dne 4.9.2017, ostane v 1. in 3. odstavku izreka v celoti v veljavi. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 121,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper to sodbo se je iz pritožbenih razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožena stranka. Navaja, da sodišče kontradiktorno svojim trditvam v 10. odstavku sodbe navaja, da ni odgovorila na dopolnitev tožbe in da se s tem neprerekana dejstva štejejo za priznana. Ugovor je pravilno in pravočasno oddala. V dopolnitvi tožbe ni niti enega verodostojnega dokumenta s podpisom in žigom, s katerim tožeča stranka dokazuje, da dolg res obstaja. Gre za kršenje človekovih pravic za pravično sojenje. Brez dokazov, da dolg res obstaja, ji je sodišče naložilo plačilo le tega. Res je s tožečo stranko sodelovala, ni pa ji dolžna niti centa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku v sporih majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je neupoštevna pritožbena navedba o nedokazanosti dolga, s katero poskuša tožena stranka izpodbiti s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je v sodbi pravilno povzelo, da je tožena stranka zoper sklep o izvršbi vložila ugovor in da na dopolnitev tožbe s strani tožeče stranke ni odgovorila. Zato je sodišče prve stopnje dejstva iz dopolnitve tožbe pravilno štelo za priznana (2. odst. 214. člena ZPP). Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka navedla, da so se na koncu dogovorili za neko živino v kompenzacijo za ceno, ki je bila bistveno previsoka, da pa je tožena stranka na to pristala zato, da si je vsaj delno pokrila stroške. Zato ne držijo navedbe tožene stranke v pritožbi o tem, da je sodišče neprerekana dejstva zmotno štelo za priznana. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo razlike med višino zneska na računu za živino v višini 2.776,28 EUR in ceno dostave travnih silaž - bal s prevozom tožene stranke tožeči stranki v višini 2.573,10 EUR. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

5. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

20.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 2633/2016
• VSL Sodba II Cp 348/2018
• VSL sodba II Cpg 1923/2014