VSL Sklep VII Kp 58393/2017

Jedro

V kolikor je predlog za izločitev dokazov v skrajšanem postopku podan pred začetkom glavne obravnave, je zoper sklep tako v primeru ugoditve in izločitve dokazov kot v primeru zavrnitve predloga za izločitev dokazov dopustna pritožba, o kateri odloča višje sodišče. Temeljne določbe so namreč v drugem in tretjem odstavku 83. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo zagovornika obdolženega A. A.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in kršitev 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb se sodišče druge stopnje strinja s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe drugega in tretjega odstavka 83. člena ZKP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa.

5. Določbe 429. člena ZKP določajo, da se v skrajšanem postopku uporabljajo določbe od 430. do 444. člena ZKP, za vprašanja, ki v teh določbah niso urejena, pa se smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona.

6. Pritožba zoper sklep je urejena v členih od 399 do 405 ZKP. V prvem odstavku 399. člena ZKP je določeno, da se zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, smejo stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, pritožiti vselej, kadar ni v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe.

7. V drugem odstavku 435. člena ZKP je sicer določeno, da o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno, da se zapisniki ali obvestila iz 83. člena ZKP izločijo, odloča sodišče druge stopnje, vendar, kot pravilno opozarja pritožnik, ni izrecno določeno, da zoper tako imenovano „negativno odločitev“ (zavrnitev predloga za izločitev dokazov) ni pritožbe.

8. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da so temeljne določbe glede izločitve dokazov pred začetkom glavne obravnave v skrajšanem postopku v drugem in tretjem odstavku 83. člena ZKP. V drugem odstavku je določeno, da smejo stranke zahtevati izločitev dokazov do konca predobravnavnega naroka, če tega ni, pa do začetka glavne obravnave. V obravnavani zadevi je bil predlog za izločitev dokazov podan pred začetkom glavne obravnave. V tretjem odstavku je določeno, da je zoper sklep preiskovalnega sodnika oziroma sodnika posameznika iz drugega odstavka 83. člena ZKP o izločitvi ali zavrnitvi predloga stranke za izločitev, dovoljena posebna pritožba, o kateri odloča sodišče druge stopnje. Določbe 83. člena ZKP so tako temeljne določbe, ki urejajo problematiko izločanja dokazov kot nedovoljenih.

9. Pritožnik utemeljeno navaja, da razlaga, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, predstavlja kršitev načela enakopravnosti strank iz 22. člena Ustave, ki je vnešena tudi v 16. člen ZKP in pomeni konkretizacijo ustavno zagotovljene človekove pravice do enakega varstva, v kateri je izraženo tudi načelo kontradiktornosti kazenskega postopka, s katerim se obema strankama, tožilcu in obdolžencu, zagotavlja položaj enakovrednih strank.

10. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 64712/2012 z dne 8. 9. 2016, V Kp 42691/2015 z dne 9. 5. 2017 in V Kp 26388/2012 z dne 10. 5. 2017. Odločbe sodišča druge stopnje niso zavezujoči notranji pravni vir. Predstavljajo le pomoč pri odločanju v podobnih zadevah. V letu 2018 pa je Višje sodišče v Ljubljani v dveh zadevah zavzelo drugačno stališče, in sicer, da je tudi v skrajšanem postopku temeljna pravna podlaga za odločanje o izločitvi dokazov prav v določilih drugega in tretjega odstavka 83. člena ZKP. Tako je v odločbi V Kp 37756/2016 z dne 7. 2. 2018 navedlo, da drugi odstavek 83. člena ZKP govori o sklepu, ki ga izda preiskovalni sodnik ali sodnik posameznik in se nanaša na redni postopek, za katerega je oprava predobravnavnega naroka obvezna. Vendar se ta določba glede na določbo 429. člena ZKP uporablja tudi v skrajšanem postopku. Če se sodnik v skrajšanem postopku odloči za opravo predobravnavnega naroka, lahko na njem stranke predlagajo izločitev nedovoljenih dokazov, če predobravnavni narok ni bil opravljen, kar je pravilo, pa lahko stranke predlagajo izločitev dokazov do začetka glavne obravnave. V zadevi V Kp 37930/2015 z dne 7. 1. 2018 pa je zapisalo, da v skrajšanem postopku tudi po razpisu narokov za glavno obravnavo, vendar še pred začetkom glavne obravnave, stranke lahko zahtevajo izločitev dokazov kot nedovoljenih, ter še določneje, da je glede na določbo tretjega odstavka 83. člena ZKP v zvezi z 429. členom ZKP zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena posebna pritožba. V novejših zadevah je torej Višje sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da je zoper sklep sodnika posameznika, ki ga izda v skrajšanem postopku pred začetkom glavne obravnave, dopustna pritožba tako v primeru, če je predlogu za izločitev dokazov ugodeno, kot v primeru, če je predlog zavrnjen.

11. Razlogi s katerimi je pritožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje so utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

Datum zadnje spremembe:

18.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep III Kp 29118/2019
• VSL Sklep V Kp 26388/2012
• VSC Sklep III Kp 13889/2016