<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep VII Kp 39733/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:VII.KP.39733.2016
Evidenčna številka:VSL00016629
Datum odločbe:19.12.2017
Senat, sodnik posameznik:Katarina Turk Lukan (preds.), Maja Baškovič (poroč.), Igor Mokorel
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - preizkus obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta - poziv na dopolnitev - dopolnitev obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obtožni predlog - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - vsebina obtožnega predloga - obstoj utemeljenega suma - sprememba obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - očitna pisna pomota sodišča - poprava očitne pisne pomote - popravni sklep - sprememba pravne opredelitve

Jedro

Prvostopenjski sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če pri tem preizkusu sodnik spozna, da obstajajo formalne napake, pozove vložnika, da jih odpravi oziroma vlogo dopolni in mu zato določi primeren rok (76. člen ZKP). Materialni oziroma vsebinski preizkus pa je faza, ki sledi predhodnemu formalnemu preizkusu. Obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanka kot tožilka je dolžna plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v znesku 100,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo obtožni predlog oškodovane družbe X., d.o.o. kot tožilke z dne 10.11.2016, vložen po pooblaščencu, odvetniku ... zoper obdolžene A. A., B. B., C. C. in D. D. zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil oškodovankin pooblaščenec iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zmotna je pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje oškodovanko kot tožilko pred zavrženjem obtožnega predloga pozvati, da sama spremeni obtožni predlog. Prvostopenjski sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če pri tem preizkusu sodnik spozna, da obstajajo formalne napake, pozove vložnika, da jih odpravi oziroma vlogo dopolni in mu zato določi primeren rok (76. člen ZKP). Materialni oziroma vsebinski preizkus pa je faza, ki sledi predhodnemu formalnemu preizkusu. Obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da oškodovanke kot tožilke ni pozvalo na dopolnitev predloga, ker le-ta v obravnavanem primeru ni bila potrebna. Obtožni predlog namreč vsebuje vse potrebne sestavine v formalnem smislu. Upoštevajoč navedene zakonske določbe bi prvostopenjsko sodišče moralo vložnika pozvati na dopolnitev, le če bi bil le-ta formalno pomanjkljiv. Ker pa ga je zavrglo zaradi materialne oziroma vsebinske pomanjkljivosti, poziva na dopolnitev ni bilo dolžno poslati.

5. Pritožbena navedba glede vsebinskega spreminjanja obtožnega predloga s strani sodišča prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča ni jasna, ker ni ustrezno obrazložena. Pritožnik namreč v pritožbi ne pojasni, kakšne spremembe obtožnega predloga naj bi naredilo prvostopenjsko sodišče. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče, ob primerjavi konkretnega opisa dejanja v obtožnem predlogu in konkretnega opisa dejanja v izreku izpodbijanega sklepa ugotavlja, da le-ta nista povsem enaka. V izreku izpodbijanega sklepa je namreč izpuščen del besedila konkretnega opisa dejanja, in sicer tako, da na drugi stani izpodbijanega sklepa v osemindvajseti vrstici tretjega odstavka za besedilom „direktorica naročnika Y. d.o.o. A. A., z izdajo sklepa naročnika Y. d.o.o., št. ...“ pred besedilom: "-6 z dne 15.01.2015, storili naznanjena kazniva dejanja" manjka besedilo: "z dne 17.12.2014 in člani Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil B. B., C. C., D. D., z izdajo sklepa Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil št. ...". Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da so v začetnem delu konkretnega opisa dejanja navedeni vsi obdolženci (A. A., B. B., C. C. in D. D.), v nadaljevanju opisa pa je navedena le A. A., medtem ko so B. B., C. C. in D. D. izpuščeni. Pritožbeno sodišče pri tem meni, da je prišlo do očitne pomote pri prepisovanju konkretnega opisa in ne za načrtno spremembo. Sam opis namreč v preostalem delu ni spremenjen. V kolikor bi sodišče namenoma spremenilo opis, v navedenem obsegu, bi poleg izpustitve navedbe obdolžencev v tem delu, njihovo navedbo izpustilo tudi v začetnem delu opisa, poleg tega pa bi preoblikovalo tudi slovnično strukturo celotnega opisa dejanja, in sicer iz "množinskega" v "edninsko". Sporno besedilo v izpodbijanem sklepu se namreč glasi: "direktorica naročnika Y. d.o.o. A. A., z izdajo sklepa naročnika Y. d.o.o., št. ... z dne 15.01.2015, storili naznanjena kazniva dejanja". Da je prišlo do očitne pomote pa izhaja tudi iz vsebine obrazložitve izpodbijanega sklepa, ker obrazložitev ne vsebuje nikakršnega pojasnila glede morebitnih sprememb. Nenazadnje pa se tudi obrazložitev nanaša na vse obdolžence. Po presoji pritožbenega sodišča navedena očitna pomota ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Jasno je namreč razvidno, da je prišlo le do tipkarske pomote pri prepisovanju konkretnega dela opisa očitanih kaznivih dejanj. Po presoji pritožbenega sodišča bi lahko pritožnik v obravnavanem primeru sicer zahteval izdajo popravnega sklepa, ni pa navedena očitna tiskarska pomota utemeljen pritožbeni razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6. Glede pritožbene trditve, da je sodišče brez vednosti oškodovanke samo spreminjalo pravno kvalifikacijo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče ni vezano na pravno opredelitev očitanega kaznivega dejanja, ki jo upravičeni tožilec navede v obtožnem predlogu. Sodišče zato lahko glede na konkretni opis poda drugačno pravno opredelitev očitanega ravnanja, pomembno je le, da konkretni opis dejanja ostane nespremenjen. Prvostopenjsko sodišče zato s tem, ko je brez spremembe konkretnega dela opisa uporabilo drugo pravno kvalifikacijo (in torej ne tiste, ki jo je predlagal zasebni tožilec) ni zagrešilo kršitve kazenskega postopka.

7. Pritožbena navedba, da prvostopenjsko sodišče obtožnega predloga ni obravnavalo po vsebini, po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljena, ker je prvostopenjsko sodišče opravilo materialni preizkus oškodovankinega obtožnega predloga. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje ocenjevalo ali je podan utemeljen sum ter je na podlagi skrbne presoje, ki je tudi vsebinsko obširno obrazložena, nato odločilo, da v obravnavanem primeru ni podan utemeljen sum, da bi obdolženi storili očitana jim kazniva dejanja. Ugotavljanje (ne)obstoja utemeljenega suma pa je vsebinski preizkus.

8. Pritožbene navedbe, da v konkretnem primeru obstaja utemeljen sum, so po presoji pritožbenega sodišča neobrazložene. Oškodovanka je namreč le pavšalno navedla, da je v obravnavanem primeru utemeljen sum podan ter se pri tem sklicevala na obtožni predlog. Pri tem pa ni obrazložila v čem je ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede (ne)obstoja utemeljenega suma napačna oziroma pomanjkljiva, niti ni podala nikakršnih novih trditev ali dokazil glede obstoja utemeljenega suma. Sodišče druge stopnje pri tem poudarja, da morajo biti pritožbene navedbe obrazložene, da jih lahko preizkusi. Ker predmetne navedbe niso bile obrazložene, ni moglo opraviti vsebinske presoje le-teh. Zato je odločilo, da je pritožba v tem delu neutemeljena.

9. Ker je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, je na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP odločilo, da mora oškodovanka kot tožilka plačati stroške kazenskega postopka, in sicer sodno takso za odločanje o pritožbi zoper sklep o zavrženju obtožnega predloga v višini 100,00 EUR (tarifna številka 7409 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 76, 277, 277/1, 435, 435/1, 437, 437/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNzYx