<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep VII Kp 45631/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:VII.KP.45631.2014
Evidenčna številka:VSL00016443
Datum odločbe:19.12.2017
Senat, sodnik posameznik:Katarina Turk Lukan (preds.), Maja Baškovič (poroč.), Igor Mokorel
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:sodne takse - kazenski postopek - zasebna tožba - vložitev zasebne tožbe - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - zamuda s plačilom sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - prepozno plačilo sodne takse - posledica neplačila sodne takse - zavrženje zasebne tožbe - vrnitev preveč plačane sodne takse

Jedro

Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi zasebne tožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (tretji odstavek 52. člena ZKP).

Rok, določen v 34. členu ZST-1 za plačilo sodne takse, je zakonski rok, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebni tožilec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v znesku 100,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom zavrglo zasebno tožbo A. A. z dne 27. 10. 2014 zoper obdolžena B. B. in C. C. zaradi kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil zasebni tožilec. V laični pritožbi navaja, da sodne takse za zasebno tožbo ni mogel plačati pravočasno zaradi nesposobnosti pravosodja in nesposobnosti delavcev v priporu, ker ni mogel priti pravočasno na banko.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je že pravilno izpostavljeno v izpodbijanem sklepu, mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi zasebne tožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (tretji odstavek 52. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)). Ker zasebni tožilec ni plačal sodne takse ob vložitvi zasebne tožbe, je bilo pravilno nadaljnje postopanje prvostopenjskega sodišča, da je zasebnemu tožilcu vročilo nalog za plačilo sodne takse, v katerem ga je hkrati tudi opozorilo na posledice neplačila sodne takse, in sicer, da sodišče zasebno tožbo zavrže, če sodna taksa ni plačana v postavljenem roku in če niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

5. Pritožbeno sodišče pri tem poudarja, da bi prvostopenjsko sodišče upoštevajoč 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v plačilnem nalogu moralo namesto osemdnevnega roka za plačilo sodne takse določiti petnajstdnevni rok za plačilo. Vendar tudi če pritožbeno sodišče upošteva petnajstdnevni rok, je bila taksa še vedno plačana prepozno. Pravilna je namreč ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je zasebni tožilec plačilni nalog prejel dne 20. 11. 2014. Upoštevajoč slednje se je torej osemdnevni rok iztekel dne 28. 12. 2014 ter petnajstdnevni dne 5. 12. 2014. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je iz potrdila o plačilu sodne takse, ki ga je zasebni tožilec priložil pritožbi zoper izpodbijani sklep razvidno, da je sporno takso plačal dne 11. 12. 2014. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je bila sodna taksa za zasebno tožbo sicer plačana, vendar prepozno.

6. Rok za plačilo sodne takse je določen v 34. členu ZST-1 in je zakonski rok, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno ali je stranka sodno takso plačala kasneje. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je zaradi nepravočasnega plačila sodne takse zasebno tožbo zavrglo.

7. Sodišče druge stopnje nadalje ugotavlja, da niso obrazložene pritožbene navedbe zasebnega tožilca, da zaradi nesposobnosti pravosodja in nesposobnosti delavcev v priporu na ... ni pravočasno prišel na banko in plačal sodne takse. Vse navedbe, s katerimi opravičuje svojo zamudo pri plačilu takse so brez zadostno podrobnih opisov in obrazložitev, da bi jih sodišče druge stopnje sploh lahko preizkusilo. Lahko bi jih namreč preizkusilo le, če bi zasebni tožilec navedel konkretne ovire, ki so mu preprečevale pravočasno plačilo sodne takse ter bi jih tudi ustrezno obrazložil, predvsem z navedbo vsebinskih, časovnih in krajevnih okoliščin, ki naj bi mu preprečevale pravočasno plačilo predmetne sodne takse. Ker pa so pritožbene navedbe v tem delu le splošne, višje sodišče vsebinske presoje le-teh ni moglo narediti. Slednje je imelo za posledico, da je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Glede pritožbenega predloga za vrnitev že plačane sodne takse pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se je glede tega pravilno izjasnilo že sodišče prve stopnje. V petem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč pojasnilo, da bo po četrtem odstavku 34. člena ZST-1 prepozno plačana sodna taksa zasebnemu tožilcu delno vrnjena.

9. Ker je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, je na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP odločilo, da mora zasebni tožilec plačati stroške kazenskega postopka in sicer sodno takso za odločanje o pritožbi zoper sklep o zavrženju zasebne tožbe v višini 100,00 EUR (tarifna številka 7409 Taksne tarife ZST-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 52, 52/3
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 34, 34/1, 34/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNzQ0