VSL Sklep II Cp 1944/2018

Jedro

Ker toženec do prejema izpodbijanega sklepa glede obveznosti plačila sodne takse ni bil seznanjen z odločilnimi dejstvi glede oprostitve plačila sodnih taks nasprotne stranke, mu je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. Kršena mu je bila temeljna pravica do informacije in na podlagi tega onemogočeno izjavljanje, saj ni izvedel za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog P 183/2015 s 7. 8. 2018, s katerim je naložilo tožencu plačilo sodne takse v skupni višini 691 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec. Navaja, da je sodna taksa odmerjena napačno. Iz plačilnega naloga s 7. 8. 2018 ne izhaja, da gre za sodno takso, ki bi jo moral toženec plačati zato, ker je bila tožnica oproščena plačila sodnih taks, niti ni bilo mogoče razbrati, kako je sodišče do zneska teh sodnih taks, ki naj bi ga plačal toženec, sploh prišlo. Sodišče je tožencu kršilo pravico do poštenega sojenja, pravico do izjave in pravico do pravnega sredstva, saj ga ni pozvalo, da se opredeli do predloga tožnice za oprostitev plačila sodnih taks, ni mu vročilo sklepa, s katerim je bila tožnica oproščena plačila sodnih taks, odločitev sodišča pa je imela vpliv na toženca.

Razlogi, zakaj je sodišče delno oprostilo plačila sodnih taks tožnico, tožencu niso znani in iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo. Dejstvo je, da je tožnica zaposlena, prejema redno plačo in ima lastno premoženje. Poleg tega je sodišče tožnici takse odmerilo napačno. Tožnica je vrednost zahtevka določila na 22.500 EUR, vendar ta vrednost ne velja za pritožbo. Tožnica je s pretežnim delom zahtevka uspela, zoper tisti del, s katerim ni uspela, ni imela nobene potrebe niti interesa za pritožbo. Tožnica ni uspela z delom zahtevka v višini 20 % in je tako dolžna plačati le 20 % od vrednosti označene na 22.500 EUR. Zakaj je sodišče za tožničino pritožbo celostno odmerilo sodno takso, ni jasno. Prav tako je tožnica vložila pritožbo zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o nasprotnem tožbenem zahtevku toženca le v delu, ki je bil zanjo neugoden. Tožnica je imela pravni interes vložitve pritožbe le glede odločitve do 105. delnic A., d.d. ter glede višine njenega deleža na skupnem premoženju, ki ga je sodišče zmanjšalo za 10 % zakonske domneve. Sodišče bi lahko naložilo plačilo sodne takse za njeno pritožbo le v delu, glede katerega se je pritožila, to pa je v delu, s katerim ni uspela.

Poleg tega je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom II Cp 2451/2017 s 23. 5. 2018 razsodilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Zato je napačna odločitev, da naj toženec krije sodne takse tožeče stranke.

Po določilu četrtega odstavka 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) mora v primeru, če stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Tožnica je na podlagi sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu P 183/2015-53 s 16. 6. 2017 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2451/2017 s 23. 5. 2018 dobila premoženje, in sicer 40 % nepremičnin parc. št. 114/3 k.o. X, 40 % nepremičnine posameznega dela št. 3 v stavbi št. 1139 k.o. Y in 40 % nepremičnine parc. št. 100/9 k.o. Z. Gre za premoženje take vrednosti, ki presega del takse, za katerega plačilo je bila tožnica oproščena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog s 7. 8. 2018, saj je ugotovilo, da je bila taksna obveznost toženi stranki pravilno odmerjena in naložena. Sklicevalo se je na določilo drugega odstavka 15. člena ZST-1, po katerem mora takso stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Toženec, ki je bil s plačilnim nalogom pozvan na plačilo taks (ne lastnih, ampak obveznosti tožeče stranke) jih je dolžan plačati kot njen nasprotnik.

5. Toženec v pritožbi zaključke prvostopenjskega sodišča utemeljeno izpodbija. Pravilno očita, da iz plačilnega naloga, s katerim je bil pozvan na plačilo sodnih taks, ne izhaja, da gre za plačilo taksnih obveznosti tožeče stranke, niti ni bil seznanjen, da je tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks, zaradi česar bi (vsaj) domneval, da se lahko po določilu drugega odstavka 15. člena ZST-1 prevali obveznost plačila sodnih taks na drugo stranko.

6. Kot izhaja iz plačilnega naloga, s katerim je bil toženec pozvan na plačilo sodne takse, ki se v spisu nahaja na list. št. 194, je bil toženec pozvan na plačilo neplačane oziroma premalo plačane sodne takse za tožbo in pritožbo po tar. št. 1111 in 1121 v znesku 691 EUR na podlagi 34. člena ZST-1. Toženec, ki je v postopku vložil nasprotno tožbo in pritožbo zoper prvostopenjsko odločitev, je zoper plačilni nalog ugovarjal in v ugovoru navedel, da je tako takso za tožbo kot tudi za pritožbo plačal ter ugovoru priložil dokazila o plačilu.

7. Sodišče prve stopnje je njegov ugovor zavrnilo in v razlogih izpodbijanega sklepa prvič pojasnilo, da s plačilnim nalogom ni bil pozvan na plačilo njegovih taksnih obveznosti, pač pa na plačilo taksnih obveznosti tožeče stranke, ki je bila delno oproščena plačila sodnih taks. Toženec je bil prvič seznanjen s tem, da je bila tožnica delno oproščena plačila sodnih taks. Prav tako je sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa prvič obrazložilo višino taksne obveznosti, ki je bila sestavljena iz treh taksnih obveznosti, in sicer takse za tožbo, glede katere je bila tožeča stranka oproščena do zneska 300 EUR, takse za pritožbo, glede katere je bila tožnica oproščena do zneska 300 EUR ter glede takse za pritožbo o nasprotni tožbi toženca, glede katere je bila oproščena do zneska 552 EUR. Seštevek taksnih obveznosti, ki jih je bila tožnica oproščena je znašal 1.152 EUR, ob upoštevanju končnega uspeha tožnice v višini 60 %, pa znaša njena taksna obveznost 691 EUR, ki jo je sodišče prevalilo na toženca in jo s plačilnim nalogom od njega tudi terjalo.

8. Ker toženec do prejema izpodbijanega sklepa z odločilnimi dejstvi (oprostitev plačila sodnih taks tožeče stranke, prenos plačila taks stranke, ki je bila oproščena in je v postopku uspela, na nasprotno stranko, sestava taksne obveznosti po posameznih postavkah in višina le-teh) mu je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. Kršena mu je bila temeljna pravica do informacije in na podlagi tega onemogočeno izjavljanje, saj ni izvedel za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani sklep zaradi bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj prvostopenjsko sodišče navedeno kršitev odpravi (3. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

05.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 117/2019
• VSC Sklep Cp 164/2023
• VSM Sklep V Kp 57477/2017