VSL Sklep II Cp 367/2018

Jedro

V obravnavani pravnomočno končani zadevi je tožnica izpodbijala darilno pogodbo, s katero je kot darovalka trem obdarjencem hčerki, vnukinji in vnuku (tožene stranke) podarila nepremičnino. Tretji toženec je prejel 1/3 stanovanjske stavbe. Ker je bila tožba zavržena, je darilna pogodba ostala v veljavi, to pa pomeni, da tretji toženec ostaja lastnik 1/3 nepremičnine. Njegov status v svojem temelju izključuje pravni interes v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove, saj mu ugoditev predlogu ne bi prinesla konkretne in neposredne pravne koristi, ampak nasprotno, njegov pravni položaj bi lahko poslabšala.

Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker pravni interes tretjega toženca v konkretnem primeru ni podan, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 5. 7. 2017 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi tretje tožene stranke zoper sklepa z dne 5. 7. 2017 in 26. 10. 2017 se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

III. Tretji toženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 5. 2015 odločilo, da se ne dovoli subjektivna sprememba tožbe in tožničino tožbo zavrglo, s sklepom z dne 14. 8. 2015 pa je odločilo, da je tožnica dolžna prvo in drugo toženi stranki povrniti pravdne stroške tega postopka. Oba sklepa sta s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 3106/2015 z dne 9. 12. 2015 postala pravnomočna.

2. Tožnica in tretji toženec sta vložila predlog za obnovo postopka (list. št. 349 in 351 sodnega spisa in nasl.), tretji toženec pa je vložil tudi predlog za zavarovanje dokazov (list. št. 443 in 448 sodnega spisa in nasl.). Z izpodbijanimi sklepi je sodišče prve stopnje predloga tožnice in tretjega toženca za obnovo postopka zavrglo, predlog tretjega toženca za zavarovanje dokazov pa zavrnilo. Proti sklepom sodišča se pritožujeta tožnica in tretji toženec.

Glede tožničine pritožbe zoper sklep z dne 5. 7. 2017

3. Sodišče prve stopnje je tožničin predlog za obnovo postopka zavrglo iz več razlogov. Najprej je ugotovilo, da tožnica za vložitev obnove kot izrednega pravnega sredstva ni bila pravilno zastopana (drugi odstavek 95. člena Zakon o pravdnem postopku - ZPP). Nadalje je ugotovilo, da je predlog vložen prepozno. Ugotovilo je tudi, da je predlog nedovoljen, saj izvedensko mnenje, ki ga je tožnica predložila, ni nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.

4. Tožnica v pritožbi navaja, da je predlog za obnovo vložila tožničina pooblaščenka, zato glede pooblastila ni nobene formalne pomanjkljivosti. Povsem nekompetentno je, da lahko CSD vodi postopke na sodiščih proti volji tožnice, saj postopek odvzema opravilne sposobnosti še ni končan. V zvezi s tem je predlagala vpogled v spis Okrajnega sodišča na Vrhniki. Tudi datumsko še preverja zamudo roka in ni res, da bi bila podana kakršnakoli zamuda. Zatrjuje, da ne more nositi vseh stroškov, za katere je odgovoren CSD, ker ni odobril pravdnih dejanj. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje pred novim senatom.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je tožničin predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo kot prepoznega. Tožnica v predlogu navaja, da je 18. 1. 2017 iz nepravdnega spisa Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. N 85/2015 pridobila izvedensko mnenje izvedenke dr. A. A. z dne 8. 1. 2017 in se z njim na dan 18. 1. 2017 seznanila. Predlog za obnovo postopka je vložila 18. 2. 2017 (list. št. 351 sodnega spisa). Na ta dan je že pretekel 30 dnevni subjektivni rok od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma predlagati nova dokazila (396. člen ZPP). Gre za prekluzivni zakonski rok, ki je s strani sodišča nepodaljšljiv. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da mora biti za vložitev izrednih pravnih sredstev predloženo novo pooblastilo, ki ni bilo podano, zato je predlog tudi nedopusten. Napačno se je sicer spustilo v presojo pooblastila, ki ga je tožnica pred notarko podala svoji hčerki B. B. (priloga A 91), in v presojo s hčerkine strani predloženega pooblastila (priloga A 189), saj bi glede na to, da je tožnica v tem postopku zastopana po skrbniku za poseben primer CSD X, moral ta organ odobriti vložitev izrednega pravnega sredstva. Takšne odobritve pa ni bilo podane. Ob povedanem se pritožbenemu sodišču v tretji razlog zavrnitve, to je v (ne)dopustnost novega dokaza ni bilo treba spuščati (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Glede pritožbe tretjega toženca zoper sklep z dne 5. 7. 2017

7. Predlog za obnovo postopka tretjega toženca je sodišče prve stopnje zavrglo iz razlogov, ker niso bili izpolnjeni formalni pogoji za njegovo obravnavanje, saj predloženega psihiatričnega izvedenskega mnenja izdelanega s strani dr. A. A. v nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki z dne 8. 1. 2017 ni priznalo kot novega dokaza v smislu 10. točke 394. člena ZPP.

8. V pritožbi tretji toženec poudarja, da je dr. C. zmotno ugotovil, da tožnica v času podpisa pooblastila in ob začetku tega pravdnega postopka, da ni bila pravdno sposobna. Ugotovil je namreč, da je že od leta 2011 krajevno in časovno dezorientirana zaradi totalne demence. Novo dejstvo in nov dokaz pa predstavlja izvedensko mnenje dr. A. A. z dne 8. 1. 2017, ki ga mora sodišče pri obnovi postopka upoštevati. Tožnica je tekom postopka zavračala trditve dr. C. in če bi sodišče njene trditve upoštevalo in bi dovolilo pridobitev drugega izvedenskega mnenja, bi bilo ugotovljeno, da je bila sposobna sodelovati v postopku. Sodišče naj zato upošteva nov dokaz in dopusti obnovo.

9. V odgovoru na pritožbo prva toženka pritožbene navedbe v prereka in predlaga zavrnitev pritožbe.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. Ne da bi se pritožbeno sodišče spuščalo v presojo ali izvedensko mnenje dr. A. A. predstavlja nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP, saj obstoječa sodna praksa glede tega vprašanja ni enotna,¹ je odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz drugega razloga. V obravnavani pravnomočno končani zadevi je tožnica izpodbijala darilno pogodbo (priloga A 8), s katero je kot darovalka trem obdarjencem hčerki D. D., vnukinji E. E. in vnuku F. F. (tožene stranke) podarila nepremičnino. Tretji toženec je prejel 1/3 stanovanjske stavbe stoječe na parceli št. 182, k. o. ... Ker je bila tožba zavržena, je darilna pogodba ostala v veljavi, to pa pomeni, da tretji toženec ostaja lastnik 1/3 nepremičnine. Njegov status v svojem temelju izključuje pravni interes v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove, saj mu ugoditev predlogu ne bi prinesla konkretne in neposredne pravne koristi, ampak nasprotno, njegov pravni položaj bi lahko poslabšala. Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.² Ker pravni interes tretjega toženca v konkretnem primeru ni podan, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen.

Glede pritožbe tretjega toženca zoper sklep z dne 26. 10. 2017

12. Tretji toženec je v postopku predlagal, da sodišče zavaruje dokaze tako, da od družbe G., d. o. o., pridobi dva projekta, ki sta se vodila pod opr. št. 1693/09. Prvi projekt se nanaša na izgradnjo prizidka, drugi na izgradnjo nove samostoječe hiše. Sodišče prve stopnje je predlog za zavarovanje dokazov zavrnilo iz več razlogov. Najprej je ugotovilo, da vprašanje, ali je prva toženka za izdelavo dveh projektov pridobila soglasje tretje toženke in tožnice, v konkretnem pravdnem postopku ni pravno relevantno dejstvo. Nadalje je ugotovilo, da tretji toženec za takšen predlog nima pravnega interesa, pa tudi, da ni za verjetno izkazal utemeljene bojazni, da se predlagan dokaz pozneje ne bi mogel izvesti, ali da bi bila njegova izvedba pozneje težja.

13. V pritožbi tretji toženec navaja, da tožba s strani tožnice ni bila vložena na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in plačila odškodnine ampak zaradi kaznivih dejanj življenjskega ogrožanja tožnice, goljufije in ponareditve listin. Nadalje, da je bilo zavrženje tožbe v tem postopku nezakonito. CSD ni dovolil pisnih pooblastil predlagatelja, poleg tega CSD zastopa tožnico nezakonito. Ni res, da obstaja samo ena debela mapa, obstajata dve projektni mapi po 7 cm debeline vsaka. Tretjemu tožencu družba G. brez sodnega poziva projektov ne bo predala, predlog za zavarovanje dokazov pa je vložen v zvezi z obema izrednima pravnima sredstvoma, saj se navedbe o kršitvah prepletajo v več postopkih. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predlogu za zavarovanje dokazov ugodi.

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Zgoraj obrazloženo glede izostanka pravnega interesa tretjega toženca velja tudi za predlog za zavarovanje dokazov. Z ugoditvijo predlogu si tretji toženec svojega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšal. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče njegov predlog zavreči. A je nadalje pravilno ugotovilo, da vprašanje, ali je prva toženka za izdelavo dveh projektov pridobila soglasje tretjega toženca in tožnice, v konkretnem pravdnem postopku ni pravno relevantno dejstvo in da tretji toženec niti ni podal trditev v tej smeri. Pravilno je ugotovilo tudi, da ni za verjetno izkazal utemeljene bojazni, da se predlagan dokaz pozneje ne bi mogel izvesti, ali da bi bila njegova izvedba pozneje težja, saj iz e-maila družbe G., d. o. o., (priloga B 200) izhaja ravno nasprotno, to je, da bo izročila vso zahtevano dokumentacijo po pozivu s strani sodišča. Zato je sodišče predlog utemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo vsa relevantna dejstva in je pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbe zavrnilo in izpodbijane sklepe sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

17. Tretji toženec, ki je priglasil pritožbene stroške za pritožbo zoper sklep z dne 5. 7. 2017, jih mora nositi sam, saj s pritožbo ni uspel (154. člen v povezavi s 165. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj VSL sklep II Cp 3169/2016 z dne 13. 2. 2017, kjer se je kot nov dokaz priznala kazenska sodba, ki v času postopka še ni obstajala, in VDSS sklep Pdp 952/2017 z dne 25. 1. 2018, kjer sodišče izvedenskega mnenja, ki v času postopka še ni obstajalo, ni sprejelo kot nov dokaz.
² Primerjaj sklep VSRS II Ips 253/2012 z dne 25. 10. 2012.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1876/2017
• VSL Sklep I Cp 2361/2017
• VSL Sodba II Cp 844/2017