VSL Sklep I Cp 934/2018

Jedro

Ker sta izvedenski mnenji sodnih izvedencev gradbene in kmetijske stroke jasni, popolni in brez nasprotij ter pomanjkljivosti, je sodišče prve stopnje vrednost nepremičnin, ki so predmet razdružitve, utemeljeno ugotovilo na podlagi navedenih mnenj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tem postopku je sodišče prve stopnje odločalo o razdelitvi solastnih nepremičnin predlagateljice in nasprotnih udeležencev - parc. št. 238/0, 703/0 in 714/0, vse k. o. X.

2. Z izpodbijanim sklepom jih je razdelilo tako, da je predlagateljica, ki nepremičnine pridobi v izključno last in posest (I. točka izreka), dolžna najkasneje v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sklepa nasprotnim udeležencem izplačati vrednost njihovih solastnih deležev - prvi nasprotni udeleženki 455,60 EUR, drugemu nasprotnemu udeležencu 547,98 EUR, tretji nasprotni udeleženki 341,70 EUR in četrti nasprotni udeleženki 341,70 EUR, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev od dne pravnomočnosti sklepa do dne plačila; pri čemer imajo nasprotni udeleženci do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico (II. točka izreka). Nasprotni udeleženci, ki imajo stvar oz. dele stvari v posesti, morajo te izročiti predlagateljici, ki ji pripadajo po delitvi stvari (III. točka izreka). Odločilo je, da udeleženci krijejo skupne stroške v višini 2.402,40 EUR v sorazmerju z višino njihovih solastnih deležev na nepremičninah. Prva nasprotna udeleženka je dolžna predlagateljici povrniti 100,90 EUR, drugi nasprotni udeleženec 90,12 EUR, tretja in četrta nasprotna udeleženka pa vsaka 74,47 EUR. Svoje stroške krije vsak udeleženec sam (IV. točka izreka).

3. Zoper tak sklep se pritožuje drugi nasprotni udeleženec. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da dvom v vrednostno cenitev nepremičnin izhaja iz ravnanja izvedenca Ž. P., ki ga na napovedan datum ogleda nepremičnin ni bilo. Izvedenec si pri izdelavi prvega izvedenskega mnenja objekta sploh ni ogledal, ampak ga je ocenil zgolj iz fotografij, v dopolnilnem mnenju pa je navajal napačen podatek glede asfaltne ceste. Tudi kmetijski izvedenec I. K. pri svoji cenitvi ni bil korekten. Močno je podcenil vrednotenje vinograda, prav tako ni realno ocenil zemljišča. Njegova malomarnost je razvidna iz dejstva, da trt niti točno ni preštel, saj jih je naštel manj kot polovico, kot jih dejansko raste v vinogradu. Sicer pa je njegovo mnenje tudi v nasprotju z navedbami izvedenke B. Ker so razhajanja med mnenji očitna in ker je dejanska vrednost nepremičnin znatno višja, bi bil najbolj ustrezen pristop razdružitve nepremičnin s prodajo nepremičnin na javni dražbi, pri čemer je drugi nasprotni udeleženec pripravljen celoto nepremičnin, ki so predmet razdružitve, kupiti za 100% višjo vrednost, kot jo je ocenilo sodišče.

4. Predlagateljica in ostali nasprotni udeleženci na pritožbo drugega nasprotnega udeleženca niso odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki temelji na pojasnilu izvedenca I. K., da solastne nepremičnine v naravi niso deljive, ker predstavljajo enotno in celovito nepremičnino, ki ima status kmetijskega zemljišča. Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

7. Pritožbeno zavzemanje za prodajo nepremičnin na javni dražbi pa ni utemeljeno. Na podlagi 5. odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) namreč lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Tak predlog sta podala predlagateljica in pritožnik¹. V takšni situaciji ima v skladu s 5. odstavkom 70. člena SPZ prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ugotovitvam sodišča prve stopnje o pravno relevantnih okoliščinah za izbiro solastnika, kateremu bo stvar pripadla v celoti, pritožnik ne nasprotuje. Ob teh ugotovitvah pa je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno dalo prednost predlagateljici, ki ima največji solastninski delež (13/16 oziroma 41/48) in že več kot 20 let obdeluje nepremičnine.

8. V pritožbenem postopku je torej sporno predvsem vprašanje določitve prodajne cene nepremičnin, s katero pritožnik ne soglaša. Sodišče prve stopnje je zaradi ugotovitve vrednosti nepremičnin postavilo sodna izvedenca gradbene in kmetijske stroke.

9. Sodni izvedenec gradbene stroke Ž. P. je v pisnem mnenju s 5. 1. 2016 (list. št. 96a) ocenil vrednost nepremičnine parc. št. 238 k. o. X na 701,99 EUR in na pripombe drugega udeleženca odgovoril v pisnih dopolnitvah izvedenskega mnenja z 29. 4. 2016 in 12. 10. 2016. Ugotovil je, da gre za zemljišče pod stavbo in stavbo, ki nima funkcionalnega zemljišča, ni dokončana in je pri koncu življenjske dobe. Na podlagi navedenega je ugotovil, da nepremičnina nima tržne vrednosti, pošteno vrednost pravic na tej nepremičnini pa je ocenil na 701,99 EUR. Na pripombe drugega nasprotnega udeleženca glede povezave nepremičnine z javno cesto je sodni izvedenec Ž. P. odgovoril v dopolnitvi mnenja, v kateri je obrazložil, da stavba nima dostopa do javne ceste, dostop ima urejen preko sosednjih parcel, ki niso v javni lasti, prav tako pa niso urejene služnosti v zvezi z dostopom. Na pripombo drugega nasprotnega udeleženca, da si nepremičnine ni ogledal, je izvedenec Ž. P. odgovoril, da je ogled objekta 21. 7. 2015 kljub zamudi opravil. To povsem jasno izkazuje mnenje z 2. 1. 2016, ki vsebuje izvedenčeve fotografije nepremičnine. Zato pritožbene navedbe, da sodni izvedenec ogleda ni opravil, niso utemeljene. Ker je izvedensko mnenje sodnega izvedenca Ž. P. jasno, razumljivo in brez nasprotij, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo in na njegovi podlagi ugotovilo, da vrednost nepremičnine 238 k. o. X znaša 701,99 EUR.

10. Cenitev kmetijskih zemljišč parc. št. 703/0 in 714/0, obe k. o. X je opravil sodni izvedenec kmetijske stroke I. K. v pisnem izvedenskem mnenju s 30. 6. 2014 z dopolnitvama s 27. 5. 2016 in 10. 10. 2017. Sodni izvedenec je ocenil vrednost nepremičnine parc. št. 703/0 na 8.717,55 EUR, vrednost parc. št. 714/0 pa na 1.515,00 EUR. Pritožbene navedbe, da je mnenje izvedenca I. K. v nasprotju z navedbami izvedenke B., ne vzbudijo nikakršnega dvoma v pravilnost ugotovitev izvedenca, saj je B., ki ni bila sodna izvedenka v obravnavanem postopku, pri izdelavi svojega cenitve izhajala iz napačnega izhodišča, da navedeni parceli predstavljata stavbno zemljišče, medtem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavljata kmetijski zemljišči, ki sta po dejanski rabi kmetijsko zemljišče in vinograd. Parc. št. 714 je izvedenec ovrednotil kot potencialno stavbno zemljišče. Pritožbeni očitek, da je sodni izvedenec I. K. napačno ugotovil število trt v vinogradu, na pravilnost njegove cenitve ne vpliva. Število trt, kot izhaja iz dopolnitve mnenja sodnega izvedenca, na vrednost nepremičnine ne vpliva, saj je osnova za vrednotenje vinograda bruto površina vinograda, ne količina trt.

11. Ker sta izvedenski mnenji sodnih izvedencev gradbene in kmetijske stroke jasni, popolni in brez nasprotij ter pomanjkljivosti, je sodišče prve stopnje vrednost nepremičnin, ki so predmet razdružitve, utemeljeno ugotovilo na podlagi navedenih mnenj. Pritožnik vrednosti nepremičnin z laičnim nasprotovanjem ugotovitvam izvedencev ne uspe izpodbiti. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da pritožnikovo nestrinjanje z ugotovitvami izvedencev ne more biti razlog za odstop od delitve na način iz 5. odstavka 70. člena SPZ, ampak (če bi bilo utemeljeno, pa ni) kvečjemu za nadaljevanje dokaznega postopka z izvedenci (2. odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), ki pa mu je pritožnik izrecno nasprotoval.

12. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP). V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP drugi nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Ta v svojem predlogu niti ni bil konsistenten. Zainteresiran je bil le za parcelo št. 714/0, kasneje pa predlagal licitacijo.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 509/2017
• VSC sklep I Ip 1093/2008
• VSL Sklep II Cp 1098/2017