<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1225/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1225.2018
Evidenčna številka:VSL00015789
Datum odločbe:12.09.2018
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - prepovedana imisija - sosedsko pravo - lega nepremičnine

Jedro

Ker gre po mnenju pritožbenega sodišča za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP podana pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer ležita nepremičnini.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom se je Okrožno sodišče v Novem mestu izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi ter sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper navedeni sklep sta tožnika vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata vse zakonsko predvidene pritožbene razloge. Ni sporno, da gre v konkretnem primeru za imisijsko tožbo. Tudi ni sporno, da so imisije urejene v stvarnopravnem zakoniku. Tožnika s tožbenim zahtevkom zahtevata, da tožena stranka odvodnjavanje padavinskih meteornih voda s svoje nepremičnine uredi tako, da se bodo v celoti stekale v reko .... Nepremičnina tožene stranke leži v Novem mestu. Tožnika menita, da je presoja imisije povezana z vprašanji, ki se nanašajo na nepremičnino od koder (prepovedani) vpliv prihaja. Po mnenju tožnikov je tožba, s katero zahtevata in uveljavljata varstvo njune lastninske pravice na podlagi 75. člena SPZ negatorna tožba v smislu določil 99. člena Stvarnopravnega zakonika. Gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičnini, zaradi česar je podana izključna krajevna pristojnost sodišča na območju katerega nepremičnina leži. Tožnika menita, da njun zahtevek nima klasične dajatvene narave. Tožbeni zahtevki v imisijskih pravdah so posebni zahtevki za katere je značilno, da če je mogoče prekomerno imisijo preprečiti na več različnih načinov, tožeča stranka ne more postaviti zahtevka, s katerim bi toženi stranki narekovala način, kako naj spremeni stanje in uporabo nepremičnine.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Meni, da že po naravi stvari ne more iti za spor, ki ga ureja sosedsko pravo, saj je zaradi geografske oddaljenosti nepremičnine tožeče stranke od nepremičnine tožene stranke kakršnakoli vzročno posledična zveza med obstojem nepremičnine tožene stranke in zatrjevanim zamakanjem kleti tožeče stranke povsem nemogoča. Predmetni spor prav tako ne predstavlja spora o prepovedanih imisijah, saj dež oziroma deževnica, ki naj bi tožeči stranki zamakala v hišo, kot krajevno običajen pojav ne more in ne predstavlja prepovedane emisije v smislu 75. člena SPZ.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 57. člena Zakona o pravdnem postopku1 je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

6. Tožnika zahtevata varstvo po 75. členu SPZ, na podlagi katerega mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).

7. Varstvo pred imisijami se zagotavlja na stvarnopravnem in obligacijskopravnem področju. Stvarnopravno varstvo (73., 75. in 79. člen SPZ) pred imisijami se uveljavlja s tožbo, s katero lastnik oziroma domnevni lastnik nepremičnine zahteva predvsem opustitev vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja, lahko pa tudi aktivno ravnanje, s katerim se odpravljajo vzroki imisij. Stvarnopravni predpisi torej lastniku nepremičnine nudijo varstvo zaradi prepovedanih vplivov, ki na njegovo nepremičnino učinkujejo s tujih nepremičnin.

8. Tožnika sta v tožbi zatrjevala, da sta zaradi nepravilnega odvajanja meteornih padavinskih voda z objekta tožene stranke (nakupovalnega trgovskega centra ter pripadajočih parkirišč) imela več vdorov podtalnice v njune kletne prostore stanovanjske poslovne stavbe, ter od tožene stranke zahtevala, da meteorno kanalizacijo izvede tako, da ne bo več prihajalo do pronicanja in odtekanja meteorne vode z njene nepremičnine v zemljo. Tožnika torej od toženca zahtevata, da opravi določeno dejanje, s katerim bo preprečil imisije. Takšen zahtevek pa ima stvarnopravno podlago.

9. Zmotno je stališče tožene stranke, da se v konkretnem sporu že po naravi stvari zaradi geografske oddaljenosti nepremičnine tožeče stranke od nepremičnine tožene stranke ne more uporabiti sosedskega prava. Sosedsko pravo se namreč ne omejuje zgolj na pravno razmerje neposredno meječih nepremičnin, pač pa zaobseže tudi oddaljene nepremičnine, in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja2.

10. Ker gre po mnenju pritožbenega sodišča za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP podana pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer ležita nepremičnini.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.

-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP
2 dr. Renato Vrenčur, Pravna praksa, letnik 2004, št. 7, stran 19-24.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 57, 57/1
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 75

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNDg0