VSL Sklep II Cp 587/2018

Jedro

Kadar nastane med dediči spor samo o tem, ali je vsebina predložene listine taka, da jo je mogoče obravnavati kot oporoko, je to pravno vprašanje, na katerega je dolžno odgovoriti zapuščinsko sodišče, saj je potrebna le materialnopravna presoja izjave volje (tretji odstavek 210. člena ZD). Kadar pa je med dediči spor o vprašanju veljavnosti oporoke, torej o tem, ali je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD in v okoliščinah, ki jih za veljavnost take oporoke določa ZD, je to v pretežni meri dejansko vprašanje, o katerem se odloča v pravdi, po izvedenem dokaznem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in za zakonita dediča razglasilo zapustničina otroka, hči S. S. in sina A. Š., vsakega z deležem do 1/2 zapuščine. V obrazložitvi je navedlo, da je bila sodišču sicer predložena pisna oporoka, sestavljena dne 20. 3. 2016, ki jo je sodišče razglasilo. Po obliki je predstavljala pisno oporoko pred pričami, vendar se je v postopku izkazalo, da sta podpisani oporočni priči sinova oporočnega dediča. Obrazložilo je, da oporoka ne izpolnjuje pogojev, ki jih za veljavnost predpisuje 67. člen ZD¹ in zapustničino premoženje razdelilo v skladu z zakonom med zakonita dediča.

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje dedič A. Š., uveljavlja vse tri z zakonom predvidene pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Po mnenju pritožnika gre za veljavno oporoko. Navaja, da je bila zapustnica v trenutku, ko je podala svojo poslednjo voljo, oporočno sposobna, vsebina oporoke pa predstavlja njeno pravo in resnično voljo. Poudarja, da je za zapustnico v pretežni meri skrbel ravno on, ki se je zaradi tega k njej celo preselil. Zapustnica je v oporoki jasno opredelila tudi želje pokojnega vnuka, ki je prav tako želel, da premoženje, ki je bilo nekoč njegovo, deduje dedič A. Š. Navaja, da je zapustnica želela svojo voljo zapisati tudi v notarski oporoki in je imela v ta namen že določen termin pri notarki M. R. T., do česar žal ni prišlo. O pravi volji zapustnice bi lahko izpovedali tudi odvetnica M. M. iz odvetniške družbe K., ki je sodelovala s pokojno in je seznanjena z njeno poslednjo voljo, ter priči D. Š., vnuk zapustnice, in M. S., prokuristka družbe P. d. o. o. Sodedinja S. S. tem navedbam v postopku ni oporekala in je takšno voljo zapustnice konkludentno priznala. Meni, da bi bilo treba voljo zapustnice spoštovati, saj je ne glede na morebitno pomanjkljivost v obličnosti njena volja jasna in med sodedičema nesporna. Zatrjuje kršitev postopka, ker bi sodišče moralo morebitne pomanjkljivosti oporoke zaradi napak obličnosti presojati v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku, saj so te okoliščine sporne, oporoka pa zgolj izpodbojna. Skladno z 210. členom ZD in 9. ter 10. členom ZNP bi moralo zapuščinski postopek prekiniti in dedinjo, ki oporoke ne priznava, napotiti na pravdo. Odločitev sodišča prve stopnje je tako zmotna oziroma vsaj preuranjena.

3. Na pritožbo dediča je po svojem pooblaščencu odgovorila dedinja S. S. Navaja, da je tekom zapuščinske obravnave podala ugovor neveljavnosti oporoke zaradi napak v obličnosti, dedič pa je trditev, da sta oporočni priči njegova sinova, potrdil. V obravnavani zadevi gre torej za spor o uporabi prava in ne za spor o dejstvih, ki bi narekoval napotitev na pravdo. Zapuščinsko sodišče oporoke ne bi moglo šteti za veljavno niti, če bi jo dedinja priznavala, saj gre za neveljavnost po samem zakonu. Dodaja, da je povsem nepomembno, kakšna naj bi bila resnična volja zapustnice, saj takšen ugovor v zapuščinskem postopku (še) ni bil postavljen. Dedinja je oporekala oporočni obličnosti, glede oporočne sposobnosti pa se bo šele izjavila, če bo ugotovljeno, da oporoka izpolnjuje obličnostne zahteve. Dokler je oporoka neveljavna in temu sledi tudi sodišče, je izjasnitev glede oporočne volje zapustnice nepomembna oziroma najmanj preuranjena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zapustnica je dne 20. 3. 2016 napravila oporoko, ki so jo poleg zapustnice lastnoročno podpisale tri osebe, to sta bila M. Š. in D. Š., sinova z oporoko določenega dediča A. Š., in sam dedič A. Š. Slednji kot oporočni dedič ni oporekal ugovoru sodedinje, da sta kot oporočni priči podpisana njegova sinova, ki po 67. členu ZD ne moreta biti priči. Vztraja pa, da je oporoka kljub temu pravno veljavna, saj odraža pravo voljo zapustnice.

6. Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti izpolnjeni trije pogoji: vsebina predložene listine je takšna, da jo je mogoče šteti za izjavo oporočne volje; oporočitelj je hotel narediti oporoko in izjava volje je podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD in v okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike oporoke določa ZD.

7. Kadar nastane med dediči spor samo o tem, ali je vsebina predložene listine taka, da jo je mogoče obravnavati kot oporoko, je to pravno vprašanje, na katerega je dolžno odgovoriti zapuščinsko sodišče, saj je potrebna le materialnopravna presoja izjave volje (tretji odstavek 210. člena ZD). Kadar pa je med dediči spor o vprašanju veljavnosti oporoke, torej o tem, ali je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD in v okoliščinah, ki jih za veljavnost take oporoke določa ZD, je to v pretežni meri dejansko vprašanje, o katerem se odloča v pravdi, po izvedenem dokaznem postopku.² Za pravno vprašanje torej gre v primeru, ko se pojavi spor o vsebini pravne norme, o pravni kvalifikaciji (subsumpciji) življenjskega dogodka pod ustrezno pravno normo in o pravni posledici pravne norme. Vse, kar se tiče življenjskega dogodka, pa je stvar dejanskega vprašanja.³

8. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da oporoka zapustnice ne izpolnjuje obličnostnih zahtev za veljavnost pisne oporoke pred pričami, ker sta jo podpisali priči, ki po 67. členu ZD to ne moreta biti, vendar nato napačno (preuranjeno) odločilo, da je oporoka že iz tega razloga neveljavna. ZD v 62. členu izrecno določa, da je veljavna tista oporoka, ki je napravljena v eni od oblik, ki jih določa zakon. Če pisna oporoka pred pričami zaradi formalne pomanjkljivosti ni veljavna, potem je taka oporoka lahko veljavna kot kakšna druga oblika oporoke, v konkretnem primeru kot lastnoročna oporoka, če izpolnjuje pogoje za njeno veljavnost (63. člen ZD).

9. Glede na podane trditve dediča (ki jih sedaj ponavlja v pritožbi), da oporoka vsebuje pravo voljo zapustnice, in dejstvo, da gre za lastnoročno napisano in podpisano oporoko (list. št. 17 - 18 spisa), ter upoštevajoč ugovorne navedbe dedinje, bi moralo zapuščinsko sodišče ob pravilni presoji 210. člena ZD prekiniti postopek in stranki napotiti na pravdo, ker gre za spor o dejstvih, od katerih so odvisne tiste njune pravice, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku (prvi odstavek 210. člena ZD). Zato ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da ni bilo podlage za prekinitev postopka in napotitev na izpodbijanje oporoke.

10. Izpodbijani sklep o dedovanju po povedanem ne temelji na vseh odločilnih dejstvih, ki bi morala biti v postopku ugotovljena, kar je posledica zmotne pravne presoje zapuščinskega sodišča, da za odločitev o veljavnosti sporne oporoke zadošča zgolj presoja pogojev, potrebnih za pisno oporoko pred pričami (67. člen ZD). Ker je sodišče prve stopnje zaradi napačne presoje določb ZD odločilo o vprašanju veljavnosti oporoke kot o pravnem vprašanju, ki bi ga moralo kot dejansko vprašanje obravnavati pravdno sodišče, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (355. člen ZPP⁴). Ker bo treba stranke napotiti na pravdo, višje sodišče ne more samo dopolniti zapuščinskega postopka, zato se je odločilo za izjemo iz 355. člena ZPP in razveljavilo sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka upošteva zgoraj navedeno (zlasti trditveno podlago obeh udeležencev) in na pravdo napoti tistega dediča, katerega pravica je na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, manj verjetna.

11. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976 s spremembami.
² Prim. sklep VSM I Cp 1538/2005.
³ Anton Bizjak, Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravna praksa, 1996, št. 19. Glej tudi dr. Ana Božič Penko, Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten 2/2003.
⁴ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 22/2020
• VSM Sklep I Cp 238/2020
• VSL Sklep I Cp 1695/2023