<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 379/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.379.2018
Evidenčna številka:VSL00014996
Datum odločbe:29.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Majda Lušina (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:izvenzakonska skupnost - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - odplačevanje kredita - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skrb za skupne otroke

Jedro

Delež na skupnem premoženju se ugotavlja za skupno premoženje kot celoto. Izvesti je treba presojo prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju v trajanju izvenzakonske skupnosti; ne zgolj v času investiranja in plačevanja kreditov. Upoštevani morajo biti vsi prispevki, ustvarjeni z delom, pridobljenimi finančnimi sredstvi in tudi z vložki posebnega premoženja.

Na deleže na skupnem premoženju vpliva vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Toženka je poleg prispevka, ustvarjenega v trajanju skupnosti, v skupno premoženje vložila tudi svoje posebno premoženje. Zaradi vložka posebnega premoženje v skupno premoženje je posebno premoženje izgubilo svojo samostojnost, toženkin delež na skupnem premoženju pa je povečan. Prišlo je do prelivanja dveh kategorij sredstev: skupnega in posebnega premoženja.

Na nastanek in višino skupnega premoženja ne vpliva okoliščina, kateri od zakoncev je najel kredit, kdo ga je odplačeval in tudi ne, koliko kredita je bilo odplačanega v času življenjske skupnosti. Partner, ki po prenehanju izvenzakonske skupnosti plača skupni dolg, plača skupno pasivo. Če skupni dolg plača v večjem obsegu, kot znaša njegov del (ta ustreza deležu na skupnem premoženja), ima pravico terjati povračilo presežka od drugega zakonca.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba spremeni v I. točki izreka tako, da se delež G. R. 40/100 zmanjša na 30/100, delež T. S. 60/100 pa poveča na 70/100.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je v roku 15. dni od prejema te sodbe dolžna na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0637 0421 877,

sklic ..., koda namena GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 5/2018, plačati 232,05 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi posamezen del stavbe – stanovanje št. 4 v stavbi ... k.o. ... in tožnikov lastninski delež na tem premoženju znaša 40/100, toženkin pa 60/100 (I. točka izreka). Zavrnjen pa je tožnikov zahtevek, s katerim uveljavlja večji delež na stanovanju in zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine (II. in III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da pravdni stranki krijeta svoje (IV. točka izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sodbo označuje za nepravilno in povzema osnovna dejstva. Kupnina za stanovanje v višini 128.000,00 EUR je bila do višine 50.000,00 EUR plačana s sredstvi, ki so toženkino posebno premoženje. Za ostanek je bil najet kredit, ki je bil na dan razpada izvenzakonske skupnosti plačan v višini 12.900,00 EUR (43. obrokov). Toženka je v stanovanje vložila še 12.500,00 EUR denarnih sredstev, ki so njeno posebno premoženje. Po razpadu izvenzakonske skupnosti (od 1.1.2015 do 31.12.2016) je toženka iz lastnih sredstev plačala 23 obrokov kredita – 6.900,00 EUR. Za nesprejemljivo označuje obrazložitev, da delež na skupnem premoženju znaša 70 % (tožnik) in 30 % (toženka), zaradi vložka posebnega premoženja višini 62.500,00 EUR pa se spremni in na stanovanju znaša 40 % (tožnik) in 60 % (toženka). Do prenehanja izvenzakonske skupnosti je bilo plačanih le 43 obrokov kredita. Do 31.12.2016 je toženka odplača še 6.900,00 EUR kredita. Na osnovi teh podatkov je nesprejemljiv zaključek o deležih na tem stanovanju. Če obroki kredita ne bodo tekoče plačevani, bo banka unovčila hipoteko za svojo terjatev, ki trenutno znaša še 60.000,00 EUR. Če bo stanovanje prodano, bo tožnik dobil bistveno več kot je vložil. Če bo toženka še naprej plačevala kredit, bo od tožnika lahko uveljavljala 40 % plačanih obrokov. V tem primeru bo skupaj z obrestmi za 294 obrokov plačala 88.200,00 EUR, od česar bi od tožnika lahko zahtevala plačilo 35.280,00 EUR (40 %). To pomeni, da bi skupno tožnik plačal 44.310,00 EUR, toženka pa 126.190.00 EUR. Če bi bilo stanovanje prodano po nabavni ceni, bi tožnik prejel 40 % kupnine – 51.200,00 EUR, toženka pa 76.800,00 EUR. Tožnik bi bil okoriščen za 6.890,00 EUR, toženka pa oškodovana za 49.390,00 EUR. Pri odločitvi je zanemarjeno dejstvo, da je bilo v trajanju izvenzakonske skupnosti plačnih le 43 obrokov kredita od 360 obrokov. Ker je bistveno večji del kupnine plačan iz toženkinih sredstev, je izračun nesprejemljiv. Odločitev o stroških je nepravilna, ker je toženka zahtevek po temelju pripoznala. Zahtevka ni mogla pripoznati po višini, saj tožnik izhaja iz napačne predpostavke, da je kredit plačal sam. Za nastanek stroškov je odgovoren tožnik, zato je stroške dolžan plačati.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo delež na skupnem premoženju1, ustvarjenem v izvenzakonski skupnosti2 strank v času od 1.1.2007 do 31.12.2014: 70 % tožnik, 30 % toženka. Zaradi toženkinega vložka posebnega premoženja3 v nakup in adaptacijo stanovanja je delež na stanovanju določilo v višini 40 % tožnik, 60 % toženka. Stanovanje je bilo dne 2.2.2011 kupljeno za 128.000,00 EUR. Kupnina v višini 50.000,00 EUR je bila plačana iz toženkinega posebnega premoženja; v obnovo stanovanja je toženka vložila še 12.500,00 EUR posebnega premoženja.

5. Delež na skupnem premoženju se ugotavlja za skupno premoženje kot celoto4. Izvesti je treba presojo prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju v trajanju izvenzakonske skupnosti; ne zgolj v času investiranja in plačevanja kreditov. Upoštevani morajo biti vsi prispevki, ustvarjeni z delom, pridobljenimi finančnimi sredstvi in tudi z vložki posebnega premoženja. Toženka je bila zaposlena do 30.12.2007, brezposelna od 1.1.2008 do 22.12.2008, v letu 2009 na porodniškem dopustu. V letih 2010 in 2011 ni bila zaposlena; od 19.11.2012 dalje je bila redno zaposlena. Njeni dohodki so bili bistveno nižji od tožnikovih. Tožnik je bil zaposlen ves čas skupnega življenja s toženko. V času, ko je bil zaposlen pri domačih delodajalcih, je zaslužil cca 1.000,00 EUR, od julija 2012, ko se je zaposlil pri tujem delodajalcu, pa je zaslužil cca 2.500,00 EUR mesečno. Tožnik je večji zaslužek lahko vložil, ker je toženka v prvih treh letih po rojstvu otroka (otrok je bil rojen 16.1.2009) skrbela za otroka. Tudi pred tem in kasneje je bila na njej glavnina obveznosti v zvezi z vodenjem gospodinjstva, oskrbovanjem otroka. Čas, ki ga je tožnik posvetil varstvu in vzgoji otroka, je bil odvisen od njegovih delovnih obveznosti in determiniran z njegovim delovnikom. Ker je bil šofer, je bil odsoten tudi po več dni skupaj. Na toženki je bila celotna skrb za gospodinjstvo in v času adaptacije stanovanja tudi organizacija le-te. Za čas, ko je skrbela za gospodinjstvo in se posvečala varstvu in vzgoji otroka, ni mogoče šteti, da je tožnikov prispevek k skupnemu premoženju večji od njenega, saj je tožnik tak dohodek lahko ustvaril zato, ker je toženka poskrbela za gospodinjska in druga dela, nujna za življenje v življenjski skupnosti. Njegov delež na skupnem premoženju ni večji od toženkinega prispevka. Prispevka strank k skupnemu premoženju sta zaradi toženkinega izključnega ali vsaj znano večjega prispevka pri skrbi za gospodinjstvo in družino približno enaka. Bistveno višji tožnikovi dohodki bi se v večjem solastniškem deležu odrazili samo v primeru, da bi tožnik tak – večji zaslužek ustvaril ob izenačenem prispevku obeh k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino.

6. Denar, ki ga partnerja pridobita z delom, je skupen, ne glede na to ali imata skupno blagajno in ne glede na to, čigav dohodek se uporablja za skupne potrebe družine.

7. Na nastanek in višino skupnega premoženja ne vpliva okoliščina, kateri od zakoncev je najel kredit, kdo ga je odplačeval in tudi ne, koliko kredita je bilo odplačanega v času življenjske skupnosti. Na skupno premoženje ne vpliva niti okoliščina, koliko kredita je kateri od zakoncev po prenehanju izvezakonske skupnosti že plačal in koliko ga bo še odplačal. Upnik lahko od enega ali drugega zahteva plačilo ne glede na to, kdo je konkretno obveznost prejel5. Partner, ki po prenehanju izvenzakonske skupnosti plača skupni dolg, plača skupno pasivo. Če skupni dolg plača v večjem obsegu, kot znaša njegov del (ta ustreza deležu na skupnem premoženja), ima pravico terjati povračilo presežka od drugega zakonca (regresni zahtevek na osnovi tretjega odstavka 56. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR).

8. Na deleže na skupnem premoženju pa vpliva vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Toženka je poleg prispevka, ustvarjenega v trajanju skupnosti, v skupno premoženje vložila tudi svoje posebno premoženje. Zaradi vložka posebnega premoženje v skupno premoženje je posebno premoženje izgubilo svojo samostojnost, toženkin delež na skupnem premoženju pa je povečan. Prišlo je do prelivanja dveh kategorij sredstev: skupnega in posebnega premoženja. Toženkin vložek posebnega premoženja (50.000,00 EUR) pri plačilu kupnine, ki je znašala 128.000,00 EUR predstavlja 39 % delež. Zaradi toženkinega vložka posebnega premoženja 12.500,00 EUR v prenovo stanovanja, je vrednost stanovanja povečana, večji pa je tudi toženkin delež na skupnem premoženju. Iz trditev pravdnih strank je razvidno, da je skupno premoženje tudi osebnI avtomobil Audi A6, kupljen na kredit; po prenehanju izvenzakonske skupnosti prodan za cca 1.000,00 EUR (izpoved tožnika). Drugega skupnega premoženja – razen opreme stanovanja – pravdni stranki nista omenjali. Vložek posebnega premoženja 62.500,00 EUR v skupno premoženje zato predstavlja znaten del skupnega premoženja6. Posebno premoženje je tisto, ki odločilno vpliva na večji toženkin delež na skupnem premoženju. Njen delež na skupnem premoženju je večji za približno toliko, kot v razmerju do celotne vrednosti predstavlja njeno posebno premoženje, vloženo v skupno premoženje. Celovita ocena vseh prispevkov pravdnih strank (z delom, zaslužkom, posebnim premoženjem) pokaže, da znaša toženkin delež na skupnem premoženju 70 %, tožnikov pa 30 %.

9. Kadar pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega spremeni, odloči o stroških celotnega postopka. Nobena od strank ni uspela dokazati zatrjevanega deleža na skupnem premoženju. Oba sta višino svojega deleža precenila – tožnik bistveno bolj kot toženka. Ker pa je tožnik – zaradi plačila sodne takse za tožbo v višini 1.893,00 EUR – imel večje stroške kot toženka (stroški zastopanja strank so podobni, ker sta obe nastopali po pooblaščencih), je tudi po odločitvi pritožbenega sodišča primerna odločitev, da pravdni stranki krijeta svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Dejstvo, da toženka obstoj skupnega premoženja priznava, ni pomembno, saj je bila izvedba postopa potrebna zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju.

10. Uspeh strank je merilo za odločitev tudi o stroških pritožbenega postopka. Tožena stranka je v pritožbenem postopku uspela svoj delež skupnega premoženja 60/100 zvišati na 70/100. Sodišče to šteje za polovičen uspeh, saj v pritožbi predlaga spremembo odločitve tako, da bo zahtevek zavrnjen. Stroški tožene stranke v pritožbenem postopku so: sestava pritožbe (tar. št. 21 Odvetniške tarife7 in peti odstavek 17. čl. Zakona o odvetništvu8) 812,5 točk, pavšalni materialni stroški 7,46 EUR, 22 % DDV, skupaj 464.09 EUR. Upravičena je do povrnitve polovice teh stroškov – 232,05 EUR. Vrednost točke znaša 0,459 EUR. Ker je toženki z odločbo Bpp 5/2018 odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v pritožbenem postopku, morajo biti stroški plačani v korist proračuna (46. čl. Zakona o brezplačni pravni pomoči).

-------------------------------
1 Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. čl. ZZZDR).
2 12. čl. ZZZDR izenačuje pravne posledice premoženjskih razmerij izvenzakonskih partnerjev s pravnimi posledicami premoženjskih razmerij zakoncev.
3 Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zvez, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga (prvi odstavek 51. čl. ZZZDR).
4 Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče (odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 460/2008).
5 Po drugem odstavku 56. čl. ZZZDR partnerja tudi za obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženje, odgovarjata nerazdelno.
6 Vložek posebnega premoženja ne vpliva le na delež na posameznem predmetu, ampak na velikost deležev na celotnem skupnem premoženju.
7 Ur. list RS 2/2015
8 Ur. list RS 18/93 s spremembami


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 12, 51, 51/1, 51/2, 56, 56/2, 59

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNDI2