VSL Sodba I Cp 984/2018

Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vprašanje primernosti cestne ograje strokovno področje izvedenca gradbene stroke, ne pa izvedenca cenilca, ki je na zaslišanju tudi pojasnil, da ni izvedenec za raziskave prometnih nesreč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnica zatrjuje, da je toženec 8. 2. 2013 pod vlivom alkohola povzročil prometno nesrečo, ko na nadvozu avtoceste ni prilagodil hitrosti in načina vožnje tehničnim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, prometnim in vremenskim razmeram ter svojim vozniškim sposobnostim. Vozilo je v levem ovinku zaneslo v desno preko odstavnega pasu, kjer je drsel 15,30 m, nato pa s sprednjim delom motornega vozila trčil v kovinsko ograjo, ki jo je poškodoval v dolžini 17,90 m tako močno, da je protisnežna ograja padla iz nadvoza na spodnje vozišče in pri tem poškodovala spodaj vozeča vozila in (nekatere) osebe v teh vozilih. Tožnica od toženca zahteva, da ji plača limitiran znesek 12.000,00 EUR in kapitalizirane obresti, ker je toženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola izgubil zavarovalne pravice.

2. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 2995/2014 z dne 14. 1. 2014 v 1. in 3. točki, na podlagi katerega mora toženec plačati tožnici 12.516,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2014 dalje do plačila in izvršilne stroške. Sodišče je ugotovilo, da je toženec pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo z motornim vozilom, zato je izgubil zavarovalne pravice na podlagi Splošnih zavarovalnih pogojev in Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, s tem, pa je tožnica kot zavarovalnica zoper toženca pridobila pravico, da od njega zahteva povrnitev vseh izplačanih odškodnin do zakonsko določenega limita 12.000,00 EUR. Toženec ni opredeljeno prerekal odgovornosti za prometno nesrečo do prvega naroka. Po prvem naroku je izvedenec cenilec izdelal izvedensko mnenje, v katerem je ocenil višino škode na vozilih, pri tem pa v mnenju še dodal, da je zaščitna mrežna ograja padla z nadvoza na spodnje vozišče, ker ni bila ustrezno pritrjena na avtocestno zaščitno ograjo. Toženec je po prejemu izvedenskega mnenja dopolnil trditveno podlago in zatrjeval, da ni podana vzročna zveza med njegovo zatrjevanim protipravnim ravnanjem in povzročeno škodo. Sodišče je v sodbi pojasnilo, da je toženec te navedbe dal šele po prvem naroku, zato jih pri odločitvi ni upoštevalo, pojasnilo pa je še, da je mreža z avtocestne ograje odpadla izključno zaradi protipravnega ravnanja toženca, ki je trčil v zaščitno ograjo, kar pomeni, da je nevarno situacijo in iz nje izvirajoče posledice zakrivil toženec s svojo protipredpisno vožnjo.

3. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 3052/2016 z dne 20. 4. 2017 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pojasnilo je, da je toženec šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano po prvem naroku, ugotovil in zatrjeval, da je neprimerno pritrjena zaščitna mreža na avtocesti lahko vzrok za škodni dogodek, sodišče prve stopnje pa tega dejstva pri odločitvi ni upoštevalo, ker je zmotno štelo, da je toženec te navedbe dal prepozno, ker bi ta dejstva lahko ugotovil že pred prvim narokom. Takšno stališče sodišča prve stopnje je bilo po mnenju pritožbenega sodišča prestrogo in v nasprotju z nameni in cilji, zaradi katerih je sistem prekluzij vključen v pravdni postopek, zmotna pa je bila po mnenju pritožbenega sodišča tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podana izključna odgovornost toženca že s tem, ker se je zaletel v ograjo. Pritožbeno sodišče je v napotkih sodišču prve stopnje navedlo, da mora sodišče prve stopnje to novo dejstvo v zvezi z vzrokom nastanka škodnega dogodka v novem sojenju upoštevati in pravdnima strankama dopusti, da v tem okviru podata dodatne navedbe in predlagata nove dokaze.

4. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju sledilo napotkom pritožbenega sodišča. Pravdnim strankam je dopustilo dodatne navedbe, izvedlo je tudi relevantne (nove) dokaze. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku je sodišče znova ugodilo tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da toženec ni vozil s predpisano hitrostjo 80 km/h. Izvedenec ni mogel ugotoviti natančno s kakšno hitrostjo je toženec vozil, vendar je bilo ugotovljeno, da je bila hitrost večja od dovoljene. Sodišče je ugotovilo, da je bila zaščitna ograja na avtocesti izvedena v skladu s predpisi in primerno vzdrževana, mrežne panele pa so se izmaknili iz pritrjenega ležišča zaradi močnega trka toženčevega vozila in ne zaradi slabega stanja ali inherentne nekakovosti ograje. Po mnenju sodišča bi bilo nerealno in nesmiselno zahtevati, da mora obcestna ograja zdržati prav vsakršen trk motornega vozila. Sodišče je tudi pojasnilo, kakšna je bila škoda na poškodovanih vozilih, na cestni opremi in nepremoženjska škoda pri oškodovancih. Sodišče je še ugotovilo, da tudi če se upošteva nekoliko previsoko navedeni znesek škode za ograjo (upoštevaje odbitek 1.214,00 EUR), je tožnica utemeljeno izplačala 18.319,73 EUR odškodnin. Tudi če bi bil utemeljen ugovor toženca, da je k nastanku škode prispevala neustrezna ograja, bi bil ta prispevek lahko največ 25 %, saj je bil vzrok škodnega dogodka toženčeva protipredpisna vožnja. Tudi v takšnem primeru bi bil tožbeni zahtevek po višini še vedno v celoti utemeljen.

5. Toženec v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kljub izvedenskem mnenju z dne 15. 3. 2016, ki ga je izdelal izvedenec cestnoprometne stroke, ugotovilo, da za nastalo škodo odgovarjal izključno toženec, ker je mrežna ograja odpadla izključno zaradi protipravnega ravnanja toženca. Tožnica je za dokazovanje teh trditev predlagala postavitev izvedenca cestnoprometne stroke. Izvedenec cestnoprometne stroke pa je v mnenju pojasnil, da vzrok za škodni dogodek ni trčenje vozila v zaščitno ograjo, temveč neprimerno izvedena in poddimenzionirana konstrukcija pritrditve zaščitne ograje in mrežnega panoja na nadvoz. Ob takšnih ugotovitvah izvedenca je prekinjena vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženca in prepovedano posledico. Oceno primernosti ograje lahko poda izvedenec cestnoprometne stroke in ne izvedenec gradbene stroke. Izvedenec gradbene stroke ne more podati mnenja, kdo je odgovoren za nesrečo in zakaj ograja ni vzdržala trka. Izvedenec gradbene stroke je tudi pojasnil, da ne ve, do kakšne hitrosti skupaj s korekcijskim faktorjem hitrosti morajo ograje vzdržati trke vozil. Izvedenec gradbene stroke zatrjuje, da je bila ograja postavljena za dovoljene hitrosti (80 km/h), kasneje pa je dodal, da za bistveno višje hitrosti od 150 do 180 km/h. To pa so hitrosti, s katero toženec zagotovo ni vozil, kar potrjuje policijski zapisnik in izvedenec cestnoprometne stroke. Tudi izvedenec gradbene stroke ugotavlja, če bi bila ograja betonska in dovolj dimenzionirana, bi zdržala trk. Tudi sodišče v sodbi ocenjuje soprispevek DARS v višini 25%. Sodišče ni pojasnilo zakaj je upoštevalo samo negativno mnenje izvedenca gradbene stroke, ki takšnega mnenja ni bil sposoben dati, zato je bila tožencu kršena pravica iz 22. člena Ustave RS. Izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo J. P. in D. C. odstopa od odškodnin, ki jih priznava sodna praksa. Oškodovanca nista bila zaslišana, zato sodišče ni moglo ugotoviti dejanskega stanja v zvezi z elementi odškodninske odgovornosti. Toženec je tudi zatrjeval, da niso bili pravilno odmerjeni in izplačani stroški pooblaščencev. Odvetniški stroški so bili odmerjeni v skladu s tar. št. 2200, vendar previsoko, ker je pri teh določen razpon količnika od 0,5 do 2,5, kar pomeni, da se pri izplačilu odškodnine v višini 2.842,88 EUR lahko priznajo stroški v višini 61,50 EUR (123,00 EUR nagrada krat 0,5 količnik) in pri izplačilu odškodnine v znesku 2.100,00 EUR stroški v višini 52,50 EUR (105,00 EUR nagrada krat 0,5 količnik).

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V postopku je bila prepričljivo ugotovljena vzročna zveza med toženčevo alkoholiziranostjo¹ in trčenjem vozila v zaščitno ograjo ter da se je protisnežna ograja izmaknila iz pritrdilnega ležišča in padla na spodnje vozišče avtoceste, izključno zaradi protipredpisne vožnje toženca in ne zaradi slabe namestitve ali slabega vzdrževanja ali zaradi poddimenzionoranosti zaščitne ograje ali mrežnih panelov. Izvedenec gradbene stroke je prepričljivo pojasnil, da so bili zaščitna ograja in mrežni paneli dobro vzdrževani² in da so bili postavljeni in nameščeni v skladu s predpisi³. Zmotno se pritožba zavzema, da bi mrežasti paneli morali vzdržati vse trke, kot to ugotavlja izvedenec cenilec in ker je izvedenec gradbene stroke navedel, če bi bila zaščitna ograja betonska, se mrežni paneli ne bi izmaknili iz pritrjenega ležišča in ne bi padli na spodnje vozišče. Predpisi postavitve takšne betonske zaščitne ograje ne zahtevajo. Sodišče prve stopnje v sodbi pojasnjuje, česar pritožba ne izpodbija, da ni bilo ugotovljeno, da bi bila ograja postavljena na mestu, ki bi bilo posebej nevarno, nepregledno oziroma bi bila trčenja v ograjo posebej pogosta, kar bi narekovalo večjo skrbnost in (še) bolj odporne varnostne elemente. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni sledilo mnenju izvedenca cenilca, da bi morala biti ograja močnejša⁴. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vprašanje primernosti ograje strokovno področje izvedenca gradbene stroke, ne pa izvedenca cenilca, ki je na zaslišanju tudi pojasnil, da ni izvedenec za raziskave prometnih nesreč⁵.

8. Izvedenec gradbene stroke je pojasnil, da ni mogel pridobiti podatkov, s kakšno trčno hitrost morajo vzdržati varovalne ograje, prepričljivo pa je pojasnil, da bi ograja zdržala, če bi toženec vozil z dovoljeno hitrostjo 80 km/h.

9. Toženec je na prvem naroku 6. 11. 2015⁶ navedel, da ne izpodbija obsega poškodb, temveč pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je v sodbi na podlagi odškodninskega zahtevka in medicinske dokumentacije ugotovilo intenziteto in trajanje posameznih oblik škode za J. P. in D. C. ter ocenilo, da je bila odškodnina izplačala v skladu s sodno prakso. Pritožbene navedbe v tem delu so pavšalne, zato ne zahtevajo podrobnejšega odgovora, posebej glede na skrbno obrazložene razloge sodišča prve stopnje v sodbi, na podlagi katerih je ocenjevalo primernost izplačane odškodnine. Iz teh razlogov je tudi neutemeljen očitek pritožbe, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati (oba) oškodovanca. Tudi odvetniške stroške je tožnica izplačala v skladu z Odvetniško tarifo in tudi v tem delu se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge iz sodbe sodišča prve stopnje⁷.

10. Sodišče prve stopnje je le hipotetično pojasnilo v sodbi, da v primeru, če bi k nastanku škode deloma prispevala neustrezna ograja, bi bil ta prispevek 25%, ker je odločilni vzrok za škodni dogodek toženčeva protipredpisana vožnja, takšnemu stališču pa pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Tako da tudi v takšnem primeru, bi bil tožbeni zahtevek tožnice utemeljen, glede na celotno vrednost izplačanih odškodnin⁸

11. Sodišče ni storilo formalnih kršitev postopka, tožencu pa tudi ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Glede na mnenje izvedenca cenilca glede sporne ograje, je tožnica utemeljeno predlagala izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke, sodišče prve stopnje pa je izvedbo tega dokaza utemeljeno dovolilo.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njegov zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek ni potreben.

-------------------------------
¹ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec skoraj dvakrat prekoračil največjo dovoljeno količino alkohola v krvi; podrobneje o tem glej 9. in 10. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
² Kar je potrdil tudi izvedenec cenilec.
³ Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.
⁴ Podrobneje glej 16. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
⁵ Glej stran 166 spisa.
⁶ Glej stran 65 spisa.
⁷ Glej 36. in 37. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
⁸ Podrobneje glej 38. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2429/2014
• VSL sodba I Cp 3745/2009
• VSL sodba II Cp 4077/2010