VSL Sklep I Cp 1205/2018

Jedro

V konkretnem primeru se je postopek za delitev solastnih nepremičnin v skladu 123. členom ZNP nadaljeval s prodajo stvari po določbah ZIZ o razdelitvi stvari. To pa narekuje tudi uporabo določbe 237. člena ZIZ, ki predvideva, da plačajo (s tem povezane) stroške izvršbe vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na stvari. Ker je potrebno v tovrstnih primerih v nepravdnem postopku (ki teče zaradi delitve solastne stvari) glede (vprašanje povračila/delitve) nastalih izvršilnih stroškov uporabiti omenjeno določbo ZIZ, pritožbenemu sklicevanju na uporabo siceršnjih določb ZNP o skupnih stroških postopka in njihovi delitvi, ni moč pritrditi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Sevnici je s sklepom z dne 3. 4. 2018 odločilo:

- da se iz kupnine (3.963,78 EUR + 341,34 EUR, tj. 4.305,12 EUR) za predlagateljico E.M. poplačajo izvršilni stroški upnika v znesku 209,37 EUR, davek na promet nepremičnin v znesku 84,42 EUR in da se preostanek kupnine v višini 4.011,33 EUR za omenjeno predlagateljico nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (I. točka izreka),

- da se iz kupnine (85,34 EUR + 990,95 EUR + 28,11 EUR, tj. 1.104,40 EUR) za predlagateljico D.F. poplačajo izvršilni stroški upnika v znesku 2,81 EUR, davek na promet nepremičnin v znesku 21,66 EUR in da se preostanek kupnine v višini 1.079,93 EUR za omenjeno predlagateljico nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (II. točka izreka),

- da se iz kupnine (85,34 EUR + 990,95 EUR + 28,11 EUR, tj. 1.104,40 EUR) za predlagateljico M.M. poplačajo izvršilni stroški upnika v znesku 2,81 EUR, davek na promet nepremičnin v znesku 21,66 EUR in da se preostanek kupnine v višini 1.079,93 EUR za omenjeno predlagateljico nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (III. točka izreka),

- da se iz kupnine (85,34 EUR + 990,95 EUR + 28,11 EUR, tj. 1.104,40 EUR) za nasprotno udeleženko E.P. poplačajo izvršilni stroški upnika v znesku 71,20 EUR, davek na promet nepremičnin v znesku 21,66 EUR in da se preostanek kupnine v višini 1.011,54 EUR za omenjeno nasprotno udeleženko nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (IV. točka izreka),

- da se iz kupnine 1.104,40 EUR za nasprotne udeležence A.P., M.P. in V.P.K. poplačajo stroški za vsakega v višini in vrstnem redu, kot izhaja iz tč. IV izreka, preostanek kupnine v višini 1.011,54 EUR pa za vsakega nakaže na (konkretno opredeljen) transakcijski račun (V. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujejo nasprotni udeleženci, ki pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga spremeni tako, da se iz kupnine ne poplačajo izvršilni stroški in se posledično udeležencem nakaže višje zneske preostanke kupnine ter da se jasno in ločeno navede glede poplačila drugo, tretje in četrtega nasprotnega udeleženca, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Ne strinjajo se z odločitvijo, da se iz njihovega dela kupnine poplačajo izvršilni stroški, pri čemer naj tudi ne bi bilo jasno, kako je sodišče sploh prišlo do zneskov izvršilnih stroškov, kot so v sklepu pri posameznem udeležencu navedeni. Poudarjajo, da je postopek prodaje nepremičnine v nepravdnem postopku, zaradi česar je potrebno glede stroškov upoštevati določila ZNP in ne določil ZIZ. Tako bi lahko sodišče udeležencem postopka razdelilo kvečjemu le skupne stroške, kar pa so v predmetni zadevi le sodne takse, nikakor pa ne stroške, ki so jih predlagatelji imeli z zastopanjem v nepravdnem postopku, kjer se je prodajala nepremičnina. Iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kako je sodišče prišlo do zneskov izvršilnih stroškov, zaradi česar se odločitev v tem delu ne da preizkusiti. Pritožba pojasnjuje, kaj naj bi sodišče prve stopnje navedlo. Skupaj je priznalo izvršilne stroške v znesku 499,79 EUR a ni pojasnilo, kaj ta skupni znesek sploh predstavlja. Prav tako ni pojasnilo, na kakšen način je določilo, kolikšen znesek stroškov odpade na posameznega udeleženca postopka. Nadalje izpostavljajo tudi nejasnost V. točke izreka sklepa.

3. Predlagatelji v odgovoru pojasnjujejo, katere pritožbene navedbe so neutemeljene in katerim pritrjujejo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V konkretnem primeru se je postopek za delitev solastnih nepremičnin v skladu 123. členom ZNP¹ (na predlog predlagateljic²) nadaljeval s prodajo stvari (nepremičnin) po določbah ZIZ³ o razdelitvi stvari. To pa narekuje tudi uporabo določbe 237. člena ZIZ, ki predvideva, da plačajo (s tem povezane) stroške izvršbe vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na stvari. Ker je potrebno v tovrstnih primerih v nepravdnem postopku (ki teče zaradi delitve solastne stvari) glede (vprašanje povračila/delitve) nastalih izvršilnih stroškov uporabiti omenjeno določbo ZIZ, pritožbenemu sklicevanju na uporabo siceršnjih določb⁴ ZNP o skupnih stroških postopka in njihovi delitvi,⁵ ni moč pritrditi. Kateri izvršilne stroške je moč priznati (upoštevati), pa je potrebno presojati izključno glede na njihovo potrebnost.⁶

6. Utemeljeno pa nasprotni udeleženci⁷ opozarjajo, da izpodbijani sklep ne vsebuje jasnih razlogov (ugotovitev) glede okoliščin, koliko naj bi znašal s strani sodišča prve stopnje priznan (upoštevan) znesek izvršilnih stroškov, katere izvršilne stroške naj bi predstavljal skupen znesek, ki ga je delilo, kot tudi glede konkretnih zneskov teh stroškov, ki naj bi odpadli na posameznega od njih. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, katere izvršilne stroške naj bi predlagateljice v vlogi z dne 7. 3. 2018 priglasile. Nato je v 7. točki obrazložitve pojasnilo, da je pri odmeri teh stroškov upoštevalo 70% vrednosti spornega predmeta in (pri poplačilu) že plačan (skupen) znesek sodnih taks (205,20 EUR), nato pa le še poudarilo, da nosijo udeleženci izvršilne stroške v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na nepremičninah (v zvezi s čimer se je sklicevalo na 3. točko obrazložitve sklepa).

7. Iz obrazložitve vsake sodne odločbe (kar velja tudi za sklep o delitvi stroškov, kot je predmetni), mora biti ne le instančnemu sodišču, ampak v prvi vrsti udeležencem postopka (ki jim je odločitev tudi namenjena) jasno razvidno, zakaj je bila določena odločitev sprejeta. Nobena sodna odločitev ne sme biti predmet ugibanj, predvidevanj oziroma spekulacij, zakaj je sodišče odločilo, tako kot je. Temu pa v konkretnem primeru ni zadoščeno, saj je moč na določene ključne okoliščine (npr. katere izvršilne stroške naj bi sodišče prve stopnje sploh upoštevalo oziroma „priznalo“), ki naj bi pripeljale do končne odločitve sklepati zgolj posredno na podlagi same odločitve.⁸

8. Ker odločitev v zvezi z izvršilnimi stroški, ki jih je naložilo posameznim udeležencem ni ustrezno (jasno) obrazložena (in zato tudi ni preverljiva), kar posledično velja tudi za sam preostanek kupnine, ki naj bi se jim izplačal, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje⁹ v nov postopek oziroma (točneje) novo izdelavo odločbe (3. točka 365. člena ZPP¹⁰ v zvezi s 37. člen ZNP). Sodišče prve stopnje naj v novi odločbi jasno obrazloži, katere priglašene izvršilne stroške je priznalo (upoštevalo), kakšen je njihov skupen znesek, delitev le-tega med posamezne predlagateljice in nasprotne udeležence ter znesek kupnine, ki gre po plačilu izvršilnih stroškov in davka na promet nepremičnin posameznemu od njih.¹¹ Odločitev oziroma razlogi zanjo naj bodo glede vseh omenjenih okoliščin jasni in natančni.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. člen ZNP ).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se ta izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo odpraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.
² Glej sklep z dne 9. 12. 2016.
³ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Ki naj bi bili po mnenju pritožbe edino relevantni.
⁵ Glej 126. in drugi odstavek 35. člena ZNP.
⁶ Glej prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
⁷ Čemur v odgovoru na pritožbo pritrjujejo tudi predlagateljice.
⁸ Npr. na podlagi seštevka izvršilnih stroškov, ki naj bi (kot je to razvidno iz izreka sklepa) odpadli na posamezne udeležence postopka.
⁹ Tovrstne kršitve (neobstoja ključnih razlogov za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje) ne more odpraviti pritožbeno sodišče, saj bi (tudi če bi samo te razloge lahko razbralo) s tem očitno poseglo v pravico udeležencev do pravnega sredstva.
¹⁰ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
¹¹ Prav tako naj bo v tem oziru jasna sama odločitev (izrek).

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2091/2015
• VSC Sklep I Cp 419/2022
• UPRS Sodba II U 481/2019-12