VSL Sodba I Cp 30/2018

Jedro

Podlago za vrnitev drvarnic, kot pomožnih in tem podobnih prostorov ter pritiklin, predstavlja drugi odstavek 18. člena ZDen, ki določa, da pomožni in tem podobni prostori ter pritikline, ki so bili podržavljeni skupaj z glavno stvarjo, delijo usodo glavne stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 356,98 EUR, v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je tožnik solastnik nepremičnine z ID znakom 000 3147 do 1/9 (I. točka izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.815,55 EUR v roku 15 dni, po preteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne zahtevek tožeče stranke. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka meni, da je sodišče, ki se je v razlogih sklicevalo na vsebino I/4 točke denacionalizacijske odločbe, spregledalo, da prednica parcele 3147, to je parcela 8 po denacionalizacijski odločbi, ni bila vrnjena upravičencem, saj v tej odločbi ni omenjena. Spregledalo je tudi druga dejstva in dokaze, da tožniku solastni delež na tej parceli ni bil vrnjen, zaradi česar njegova dobra vera ni podana. Zato je toženka v pritožbi svoje trditve ponovila na strani 5 in 6 pritožbe, ki jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne bo ponovno povzemalo. Kot ključno iz teh navedb pa navaja, da je sodišče spregledalo, da iz vsebine listin, in sicer Nadomestne odločbe GURS, OGU Ljubljana z dne 20. 1. 1997 ter dopisa E. E. G. z dne 11. 3. 1997 in iz pripravljalnega spisa V. S. in L. B. z dne 9. 9. 1980, izhaja, da je parc. št. 3147 k.o. X nastala iz parc. št. 8 in ne iz parc. št. 19. Zato delna odločba o denacionalizaciji in sklep o dedovanju ne izkazujeta, da je tožnik pridobil solastni delež do 1/9 od celote na parceli 3147 k.o. X saj parcela ni nastala iz parc. št. 19, kar je vedel tudi tožnikov pravni prednik. Navedbe sodišča o tem, kaj naj bi imela v mislih upravna enota, ko je izdajala delno denacionalizacijsko odločbo, po mnenju toženke predstavljajo nedovoljeno domnevanje sodišča. Toženka vztraja, da bi upravna enota, če bi imela v mislih vrniti prav te drvarnice, to izrecno zapisala v izreku. Dejstvo pa je, da jih ni zapisala in torej jih ni vrnila. Edino upravna enota bi lahko to dejstvo torej, da niso bile vrnjene drvarnice, spremenila oz. popravila tako, da bi izdala morebitno dodatno oz. dopolnilno odločbo, s katero bi vrnila tudi parcelo 8 (sedaj parcelo 3147) in drvarnice na njej. Ker iz vsebine delne odločbe jasno izhaja, da parc. št. 8, na kateri drvarnice stojijo, ni vrnjena, tudi opravičljiva zmota pravnega prednika tožnika in tožnika ni podana. Zato zahtevek tožnika ni utemeljen niti na podlagi priposestvovanja.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo vsebino Nadomestne odločbe GURS, OGU Ljubljana z dne 20. 1. 1997, dopis E. E. G. z dne 11. 3. 1997 ter pripravljalni spis V. S. in L. B. z dne 9. 9. 1980, iz katerih izhaja, da je parc. št. 3147 k.o. X nastala iz parc. št. 8 in ne iz parc. št. 19, ni utemeljen. Da je parcela 3147 k.o. X nastala iz parcelne številke 8 in ne 19, je namreč sodišče prve stopnje v postopku ugotovilo v točki 7 izpodbijane sodbe. Ugotovilo je, da parcela 3147 k.o. X, na kateri se nahajajo drvarnice, prej ni imela parc. št. 19, ampak parc. št. 8. Glede na tako ugotovljeno dejstvo v postopku obširne pritožbene navedbe, ki povzemajo vsebino navedenih dokumentov, za odločitev niso relevantne.

6. Pritožbene navedbe, da delna odločba o denacionalizaciji in sklep o dedovanju, s čimer tožnik izkazuje svojo solastninsko pravico do 1/9 na parc. št. 3147, ne predstavljajo podlage za tožnikovo pridobitev solastninske pravice, niso utemeljene. Iz vsebine I/4. točke delne odločbe o denacionalizaciji z dne 20. 5. 1996 (v prilogi A3) izhaja, da stanovanjem in poslovnim prostorom, ki so bila vrnjena pravnemu predniku tožnika L. B., pripada tudi ustrezen delež skupnih prostorov, delov in naprav v hiši S. 30 v L. ter ustrezni del drvarnic na dvorišču, ki sodijo k stanovanjem, ter ustrezni delež stavbnega zemljišča parc. št. 19, vl. št. 74 k.o. X. Da se na sporni nepremičnini 3147 nahajajo zgolj drvarnice in da gre za nepremičnino na dvorišču stavbe na S. 30, toženka ni zanikala. Zato je sodišče prve stopnje na podlagi vsebine navedene delne odločbe ugotovilo, da je bil s četrto točko I. točke izreka delne odločbe o denacionalizaciji pravnemu predniku tožnika vrnjen tudi solastniški delež do 1/3 na nepremičnini, kjer stojijo drvarnice in ki ima sedaj parcelno številko 3147 k.o. X. Podlago za vrnitev drvarnic, kot pomožnih in tem podobnih prostorov ter pritiklin, predstavlja drugi odstavek 18. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki določa, da pomožni in tem podobni prostori ter pritikline, ki so bili podržavljeni skupaj z glavno stvarjo, delijo usodo glavne stvari. Ker je tožnik na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani I D 194/98 z dne 16. 6. 1998 (priloga A4), izdanega po pokojnem L. B., pridobil v last in posest tudi 1/9 nepremičnin, ki so bile L. B. vrnjene na podlagi navedene delne odločbe o denacionalizaciji z dne 20. 5. 1996, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da se na parceli 3147 nahajajo prav tiste drvarnice, ki stojijo na dvorišču k stavbi na S. 30 (česar toženka ni zanikala), utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika na ugotovitev solastninske pravice do 1/9 na nepremičnini 3147 k.o. X.

7. Tožnik svoje solastninske pravice na nepremičnini 3147 k.o. X ni uspel vknjižiti v zemljiški knjigi zgolj zato, ker nepremičnina, na kateri stojijo drvarnice na dvorišču, v denacionalizacijski odločbi ni bila ustrezno opredeljena z identifikacijskim znakom, temveč zgolj opisno - da se vrne ustrezen delež drvarnic na dvorišču, ki sodijo k stanovanjem. V upravnem postopku je bilo tako o vrnitvi drvarnic že odločeno s pravnomočno odločbo o denacionalizaciji, vendar tožnik z vknjižbo v zemljiški knjigi ni uspel, zaradi česar so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija pravni interes tožnika za vložitev ugotovitvene sodbe.

8. Ker je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik solastninsko pravico do 1/9 na nepremičnini 3147 k.o. X pridobil na podlagi delne odločbe o denacionalizaciji in sklepa o dedovanju, ostale pritožbene navedbe v zvezi s priposestvovanjem tožnika za odločitev niso relevantne.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Pritožnica s pritožbo ni uspela, tožniku pa so v pritožbenem postopku nastali stroški odgovora na pritožbo, ki jih je na podlagi določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti toženka. Stroški odgovora na pritožbo znašajo 625 točk (tar. št. 21/1), materialni izdatki znašajo 12,5 točk, skupaj torej 637,5 točk, oziroma 292,61 EUR (vrednost odvetniške točke znaša 0,4590 EUR), kar povečano za 22% DDV znaša 356,98 EUR. Navedeni znesek stroškov pritožbenega postopka je toženka dolžna plačati tožniku v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sklep CDn 8000000096/2011
• VSL sodba II Cp 1986/2011
• VSK Sklep I Cp 373/2019