VSL Sklep I Cp 1056/2018

Jedro

V položaju, ko pridobitelj solastniškega deleža še ni vknjižen v zemljiško knjigo, predlagatelj zadosti zahtevi iz 132. člena ZNP že s tem, da navede kot nasprotne udeležence lastnike, ki so vknjiženi v trenutku vložitve predloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo spremembe predloga, da se nepravdni postopek vodi zoper pridobitelja solastninskega deleža nasprotnega udeleženca K. B., to je B. B. in B. J. (1. točka izreka) in predlog za sodno ureditev meje zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica, ki trdi, da je sodišče pri svoji odločitvi nepravilno uporabilo določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) oziroma določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnih postopkih uporabljajo zgolj smiselno. Stališče, ki ga je sodišče povzelo po pisni vlogi nasprotne udeleženke K. M., je izredno ozko, pa tudi nepravilno. Predlagateljica je bila s strani pristojnega geodetskega organa napotena, da vloži predlog za določitev meje zoper tiste nasprotne udeležence, ki so bili aktivirani že v upravnem postopku določitve meje, predlagateljica pa je bila vezana na ta poziv. Poleg tega je bil v času vložitve predloga za sodno ureditev meje K. B. še vedno vknjižen kot solastnik v zemljiški knjigi in pri njegovem imenu ni bila zaznamovana nobena plomba, ki bi nakazovala na spremembo njegovega lastništva. Tudi če njen predlog ne bi bil pravilen, ga je predlagateljica pravočasno sanirala, saj je v naknadni in pravočasni vlogi kot nasprotna udeleženca navedla aktualna lastnika, to je B. B. in B. J. To vlogo je naslovila kot spremembo predloga, vendar gledano vsebinsko ne gre toliko za spremembo kot po eni strani za umik predloga zoper B. K. in po drugi strani za dopolnitev predloga z novima udeležencema. V ZNP ni določbe, ki bi takšno ravnanje prepovedovala. Predlagateljica ima pravico dopolniti svoj predlog tako, da v njem naknadno (tudi brez poziva sodišča) navede manjkajoče solastnike ter s tem doseže, da predlog postane popoln in sposoben za meritorno odločanje. Predlog vložen zoper osebo, ki ni solastnik, je brezpredmeten in ga lahko predlagateljica med postopkom kadarkoli umakne, če tega ne s stori, pa ga je sodišče dolžno zavreči. Takšna oseba tudi ne more odločati o dovolitvi ali zavrnitvi subjektivne spremembe oziroma dopolnitve tožbe, prav tako o tem ne moreta odločati niti naknadno navedeni stranki. V konkretnem primeru gre za nepravdni postopek, v katerem so določila glede strank oziroma udeležencev v primerjavi s pravdnim postopkom urejena specifično in mnogo manj formalistična.

3. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka A. B. Ne strinja se s stališčem pritožbe, da je bila predlagateljica vezana na napotek geodetskega organa glede legitimacije na pasivni strani. V času vložitve predloga za sodno ureditev meje K. B. ni bil več vknjižen kot solastnik, saj je bila pri nepremičnini ID znak 000-08 dne 31. 3. 2017 vpisana plomba Dn 7461/2017. Predlagateljica bi morala preveriti vsebino plombe, da bi lahko predlog za sodno določitev meje uperila zoper ustrezno pasivno legitimirano osebe. Predlagateljica se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ker je bil predlog vložen zoper osebo, ki ni lastnik nepremičnine, gre za takšno formalno pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 108. člena ZPP in se tesno povezuje z materialno pomanjkljivostjo oziroma vprašanjem pasivne legitimacije. Predlagateljica je kot celoto tožila napačno stranko, saj so v predlogu vključeni nasprotni udeleženci, ki jim materialno pravo tega položaja ne priznava. Ker so stranke postopka za ureditev meje, ki so solastniki meječih nepremičnin nujni enotni sosporniki, tožnik pa toži le nekatere nujne sospornike, ne pa vseh, toži napačno stranko. Predlagateljica nikoli ni umaknila predloga v delu, ki se tiče K. B.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica je 26. 4. 2017 vložila predlog za sodno ureditev meje v katerem je med solastniki parcele št. 08 k. o. ... kot nasprotnimi udeleženci navedla tudi K. B. Nasprotna udeleženka M. K. je v odgovoru na predlog opozorila, da nasprotni udeleženec K. B. ni solastnik parcele št. 08 k. o. ..., ampak sta solastnika B. in J. B., ki sta lastninsko pravico na nepremičnini pridobila že 31. 3. 2017, to je pred vložitvijo predloga za sodno ureditev meje. Dne 21. 8. 2017 je predlagateljica predlagala, da sodišče predmetni postopek vodi zoper pridobitelja solastninskega deleža K. B., in sicer B. in J. B. Predlog za spremembo je vročilo nasprotnim udeležencem. K. B. je izrecno nasprotoval, da se postopek nadaljuje zoper pridobitelja njegovega solastniškega deleža.

6. Po 132. členu ZNP mora predlagatelj v predlogu za ureditev meje kot udeležence postopka zajeti vse lastnike zemljišč, med katerimi poteka sporna meja. Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da so solastniki nepremičnin, katerih meja se ureja, nujni sosporniki, saj je mejo po naravi stvari mogoče urediti le enako za vse solastnike, vendar pritožba utemeljeno opozarja, da bi ji sodišče v okoliščinah konkretnega primera moralo dovoliti popravo predloga.

7. Predlagateljica je namreč trdila, da je bil v času vložitve predloga kot solastnik nepremičnine vknjižen še K. B. oziroma, da je predlog vložila zoper v času vložitve predloga aktualne zemljiškoknjižne lastnike parcele št. 08 k. o. ... Sodišče prve stopnje tega argumenta ni sprejelo sklicujoč se na 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ki določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Ker je iz ZK izpiska za parcelo št. 08 k. o. ... z dne 18. 4. 2017 razvidno, da je bila v času vložitve predloga že vpisana plomba Dn 74611/2017, iz katere je izhajalo, da je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice vložen 31. 3. 2017, je sodišče zaključilo, da K. B. od tega dne ni bil več solastnik parcele št. 08 k. o. ... in je bil predlog vložen zoper pasivno nelegitimiranega nasprotnega udeleženca, posledično pa predlog zavrnilo.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je takšno stališče najmanj prestrogo. V položaju, ko pridobitelj solastniškega deleža še ni vknjižen v zemljiško knjigo, predlagatelj zadosti zahtevi iz 132. člena ZNP že s tem, da navede kot nasprotne udeležence lastnike, ki so vknjiženi v trenutku vložitve predloga. Vpisi res učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, če gre za vpis po uradni dolžnosti, vendar bi strogo upoštevanje tega načela pomenilo, da predloga za ureditev meje sploh ne bi bilo mogoče vložiti, dokler o predlogu za vpis ne bi bilo pravnomočno odločeno in oziroma dokler ne bi prišlo do vknjižbe lastninske pravice novega (so)lastnika. Nenazadnje tudi ni mogoče izključiti primerov, ko bi bil predlog za vpis zavrnjen. Tudi sodna praksa v primerih, ko predlagatelj v predlogu ne zajame vseh lastnikov zemljišča, šteje, da gre za formalno nepopoln predlog in ne za zgrešeno pasivno legitimacijo.¹

9. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

-------------------------------
¹ Prim. na primer sklep VSL I Cp 235/2016 z dne 30. 3. 2016. Podobno izhaja tudi iz starejše judikature (sklep VSL I Cp 3128/2012 z dne 29. 11. 2012 in sklep VSK I Cp 605/2005 z dne 25. 4. 2006).

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 7571/2006
• VSL sklep Cpg 99/96
• VSK sklep CDn 47/2012