VSL Sodba II Kp 11881/2014

Jedro

Izpodbijana sodba se ne nanaša na zahtevo za obnovo kazenskega postopka, pač pa na predlog za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka (določba prvega odstavka 407. člena ZKP). Okoliščina, da so določbe o spremembi pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka uvrščene v poglavje, ki se nanaša na izredna pravna sredstva, in sicer na obnovo kazenskega postopka, ne spremeni dejstva, da se izpodbijana sodba nanaša na predlog za združitev kazni (peti odstavek 407. člena ZKP), ne pa na zahtevo za obnovo kazenskega postopka (prvi odstavek 412. člena ZKP). Stališče pritožnikov, da določba tretjega odstavka 412. člena ZKP velja tudi za postopek po 407. členu ZKP, je procesno pravno zmotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo izreklo, da se sodba Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. IV K 52746/2010, z dne 23. 1. 2017, pravnomočna dne 23. 2. 2017, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 4 (štiri) leta in 2 (dva) meseca zapora, in sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ks 11881/2014, z dne 11. 7. 2017, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 11881/2014, z dne 27. 9. 2017, pravnomočna dne 12. 10. 2017, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 10 (desetih) let zapora, v odločbi o kazni spremenita tako, da se obsojenemu A. A. po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče enotna kazen 14 (štirinajst) let zapora. Na podlagi 55. in 56. člena KZ-1 je obsojencu v izrečeno enotno kazen vštelo v celoti in deloma prestane kazni ter čas v pridržanju in priporu. Odločilo je tudi, da v ostalem ostaneta navedeni pravnomočni sodbi nespremenjeni.

2. Zoper navedeno sodbo vlagajo pritožbo zagovorniki obsojenega iz razlogov kršitve pravil materialnega prava in kršitve pravil procesnega prava ter predlagajo, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje v spremenjeni sestavi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v zvezi z izrekom enotne kazni spremeni tako, da obsojenemu izreče enotno kazen 13 (trinajst) let zapora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in podatkov spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se sodba Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. IV Kp 2746/2010, z dne 23. 1. 2017, pravnomočna dne 23. 2. 2017, in sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ks 11881/2014, z dne 11. 7. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 11881/2014, z dne 27. 9. 2017, pravnomočna dne 12. 10. 2017, v odločbi o kazni spremenita tako, da se obsojenemu A. A. izreče enotna kazen 14 (štirinajstih) let zapora, pravilna in zakonita. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi morala biti sodnika, okrožna sodnica B. B. kot predsednica ter višji sodnik C. C. kot član senata, ki je izrekel izpodbijano sodbo, iz odločanja o spremembi predmetnih sodb izločena po določbi tretjega odstavka člena 412 Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

5. Po določbi tretjega odstavka člena 412 ZKP pri odločanju o zahtevi v senatu ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku, pri čemer pa se navedena določba nanaša na določbo prvega odstavka istega zakonskega določila, po kateri o zahtevi za obnovo kazenskega postopka odloča senat (šesti odstavek 25. člena ZKP) sodišča, ki je v prejšnjem postopku sodilo na prvi stopnji. Izpodbijana sodba se ne nanaša na zahtevo za obnovo kazenskega postopka, pač pa na predlog za spremembo pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka (določba prvega odstavka člena 407 ZKP). Okoliščina, da so določbe o spremembi pravnomočne sodbe brez obnove kazenskega postopka uvrščene v poglavje, ki se nanaša na izredna pravna sredstva, in sicer na obnovo kazenskega postopka, ne spremeni dejstva, da se izpodbijana sodba nanaša na predlog za združitev kazni (peti odstavek člena 407 ZKP), ne pa na zahtevo za obnovo kazenskega postopka (prvi odstavek člena 412 ZKP). Stališče pritožnikov, da določba tretjega odstavka člena 412 ZKP velja tudi za postopek po členu 407 ZKP, je procesno pravno zmotno. Pritožbene navedbe, da bi morala biti okrožna sodnica B. B. in višji sodnik C. C., prva kot predsednica, drugi kot pa član senata, ki je izdal izpodbijano sodbo, iz postopka izločena, pritožbeno sodišče zato zavrača kot neutemeljene.

6. Neutemeljeno se pritožniki zavzemajo tudi za znižanje izrečene enotne zaporne kazni na 13 (trinajst) let zapora. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge izpodbijane sodbe, ki so izčrpno in konkretno navedeni pod točko 9 obrazložitve in iz katerih izhaja, da je obsojeni specialni povratnik, ki kontinuirano izvršuje kazniva dejanja, saj je bil večkrat obsojen zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, ter da je bil večkrat obsojen tudi za druga kazniva dejanja, med drugim za kaznivo dejanje umora, kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in kaznivega dejanja goljufije, kot tudi, da je deloval načrtno in v daljšem časovnem obdobju, pri čemer izrečene kazenske sankcije, tudi visoke zaporne kazni, nanj niso vplivale tako, da kaznivih dejanj ne bi več ponavljal. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da dejstvo, da je bil obsojenec s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. X K 14728/2012, z dne 2. 12. 2013, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. VI Kp 14728/2012, z dne 13. 3. 2014, pravnomočno dne 20. 3. 2014, in sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. IV K 52746/2010, z dne 23. 1. 2017, pravnomočno dne 23. 2. 2017, obsojen na podlagi priznanja krivde, in dejstvo, da je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Ks 11881/2014, z dne 11. 7. 2017, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Kp 11881/2014, z dne 27. 9. 2017, pravnomočno 12. 10. 2017, obsojen na daljšo prostostno kazen, ki bo z izrekom daljše enotne kazni še daljša, ne pretehtata predhodno izpostavljenih obteževalnih okoliščin, zlasti obsojenčeve vztrajnosti pri izvrševanju kaznivih dejanj in njihove teže. Ker je ocena sodišča druge stopnje, da je izrečena enotna zaporna kazen 14 (štirinajst) let primerna in pravična glede na vse ugotovljene okoliščine, pritožbeno navedbo, da je previsoka in da bo onemogočila obsojenčevo resocializacijo, pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljeno.

7. Pritožbene navedbe niso utemeljene, sodišče druge stopnje pa pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (383. člen ZKP) tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo obsojenčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Upoštevaje, da je obsojencu, ki je že na prestajanju daljše zaporne kazni (od dne 13. 3. 2017 dalje), z izpodbijano sodbo izrečena prav tako daljša zaporna kazen, ga je pritožbeno sodišče glede na določbe Zakona o sodnih taksah oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

03.12.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 94/2008
• VSL Sklep II Kp 23071/2014
• VSRS Sklep I Kr 10796/2009-76