<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 1912/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1912.2018
Evidenčna številka:VSL00016223
Datum odločbe:17.10.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Nataša Ložina (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), Karmen Ceranja
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - grozeče nasilje - nenadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe

Jedro

Pri odločanju o izdaji regulacijske začasne odredbe je v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po 272. členu ZIZ potreben zelo restriktiven pristop, treba je upoštevati tudi interes nasprotnega udeleženca (dolžnika). Izdati jo je mogoče le v primeru še posebej utemeljene težko nadomestljive škode, zaradi preprečitve grozečega nasilja in ob sklicevanju na tehtanje neugodnih posledic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Izrek o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se nujna pot, določena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 238/2012 z dne 25. 3. 2016 začasno - do pravnomočne odločitve v tem postopku, ukinila; v primeru kršitve začasne odredbe pa bi se nasprotnemu udeležencu izrekla denarna kazen 1.000,00 EUR.

2. Predlagatelj se pritožuje "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani začasni odredbi v celoti ugodi, podrejeno pa, naj sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje; v obeh primerih naj nasprotnemu udeležencu naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. V izpodbijanem sklepu se je sodišče prve stopnje neutemeljeno in napačno opredeljevalo do preostalih postopkov – postopka zaradi motenja posesti in postopka zaradi vznemirjanja nujne poti. Posestno stanje nima nobene zveze s pravico do nujne poti. Tožba nasprotnega udeleženca zaradi vznemirjanja nujne poti pa ni utemeljena, kar dokazuje inšpekcijsko poročilo, ki ga prilaga. Vztraja, da je z listinami, ki jih je priložil predlogu v tem postopku, izkazal, da nasprotni udeleženec nemoteno uporablja tudi dostop do svoje nepremičnine preko druge svoje nepremičnine, ki ima stik z javno potjo. Nasprotni udeleženec je nameravani prenos lastninske pravice na zemljišču, preko katerega lahko dostopa do svoje nepremičnine, izvršil zgolj zaradi tega postopka, saj je darilno pogodbo s sinom sklenil po vložitvi predloga v tej zadevi. Naknadni prenos lastninske pravice ne vpliva na tožbeni zahtevek. Glede na tako stanje zadeve se je sodišče neutemeljeno spuščalo v druge postopke. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da ni zatrjeval obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Navedel in dokazal je, da gre za zlonamerno dejanje nasprotnega udeleženca in prekomerno ter šikanozno izvrševanje nujne poti, ob dejstvu, da ima nasprotni udeleženec prost dostop do svoje nepremičnine preko druge svoje nepremičnine. Tudi z zaključkom, da mu ne nastaja nobena škoda, se ne more strinjati. Iz priloženih listin, zlasti audio – video materiala jasno izhaja, da nasprotni udeleženec in njegovi družinski člani stalno povzročajo škodo, saj ima nasprotni udeleženec nemoten/neoviran dostop do svoje nepremičnine po drugi trasi, ki poteka po nepremičnini nasprotnega udeleženca. V predlogu je podrobno opisal nastajanje škode, ki se izkazuje v neprimernem ravnanju nasprotnega udeleženca pri izvrševanju nujne poti. Ne razume na kakšen način bi sodišču še moral izkazati nastanek škode ob dejstvu, da je že večkrat posredovala policija zaradi šikanoznega izvrševanja nujne poti. Do zaključka, da naj bi bila dejanska nujna pot v naravi ločena od preostalega dela njegove nepremičnine, sodišče ni moglo priti brez ogleda na kraju samem, saj to iz fotografij in posnetkov ne izhaja. Betonska ograja na sliki namreč predstavlja mejo s sosednjo nepremičnino, ki ni predmet predmetnega postopka. S tem je sodišče napačno uporabilo 8. člen ZPP (Zakon o pravdnem postopku) in nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Protispisen je zaključek, da je škoda ovrednotena z določitvijo denarnega nadomestila. To pravno ni relevantno za predmetni postopek. Ker ima nasprotni udeleženec dostop do svoje nepremičnine preko drugih svojih nepremičnin, pomeni obstoj nujne poti preko tuje nepremičnine absolutno prehud poseg v pravico do zasebne lastnine. Med njimi je stalno napet odnos, zato je nelogičen zaključek sodišča, da naj ne bi utrpel nobene škode. S špekuliranjem o zaključkih v drugih sodnih postopkih je sodišče preseglo dopustne meje odločanja.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je v postopku za ukinitev nujne poti predlagal izdajo začasne odredbe, s katero želi doseči ukinitev nujne poti še pred končanjem postopka. Gre torej za začasno odredbo, ki je enaka predlogu za končno ureditev razmerja med strankama tega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je pri odločanju o predlagani začasni odredbi v zvezi z izpolnjevanjem pogojev po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) potreben zelo restriktiven pristop, treba je upoštevati tudi interes nasprotnega udeleženca (dolžnika). V takih primerih so pogoji za izdajo začasne odredbe zelo strogi. Izdati jo je mogoče le v primeru še posebej utemeljene težko nadomestljive škode, zaradi preprečitve grozečega nasilja in ob sklicevanju na tehtanje neugodnih posledic (ne pa zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena).1 Namen regulacijskih začasnih odredb je začasno urediti sporno pravno razmerje (do pravnomočne sodne odločbe), njihovo bistvo pa je v varstvu obstoječega stanja oziroma pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nevarnostjo nastanka nenadomestljive škode.2 Izda se le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, ob restriktivnem tolmačenju pravnega standarda nenadomestljive škode. Ne sme namreč nadomestiti rednega sodnega varstva.

6. Trditve predlagatelja o prekomernem in šikanoznem izvrševanju nujne poti s strani nasprotnega udeleženca in njegovih družinskih članov so le pavšalne. Tako izvrševanje nujne poti iz priloženih dokazov ni razvidno: ne potrjujejo ga v spis vložene slike niti audio–video posnetki. Navedbe predlagatelja o policijskih intervencijah zaradi prekomernega izvrševanja nujne poti so ostale na ravni nekonkretiziranega zatrjevanja. V spisu ni nobenega policijskega zapisnika ali podobnega dokaza. Dejstvo, da ima oziroma je imel nasprotni udeleženec v lasti nepremičnino, ki bi mu po mnenju predlagatelja omogočala, da dostopa do svoje hiše preko nje, samo po sebi še ne dokazuje šikanoznega in prekomernega izvrševanja nujne poti. Zato se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do navedb pritožbe o prenosu lastništva.

7. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je sporna nujna pot dejansko v naravi ločena od preostalega dela predlagateljeve nepremičnine, ima oporo v fotografijah v spisu, predvsem fotografiji v prilogi B8. Na njej je jasno vidna lesena ograja, pa tudi betonska ograja, ki je vidna na več drugih fotografijah in očitno res razmejujejo predlagateljevo nepremičnino z nepremičnino nekoga tretjega. V zvezi s tem se predlagatelj neutemeljeno sklicuje na 8. člen ZPP. To zakonsko določilo sodišču nalaga, da pri dokazni oceni presoja tudi vse dokaze skupaj in uspeh celotnega postopka. V fazi izdaje začasne odredbe pa vsi dokazi pa sploh še izvedeni niso; v obravnavani zadevi še večina predlaganih dokazov ni bila izvedena.

8. Sodišče je moralo presojati, ali bi nasprotni udeleženec, če bi se izdaja začasne odredbe izkazala za neutemeljeno, utrpel hujše neugodne posledice od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale predlagatelju. Pri tem je seveda moralo upoštevati argumente obeh strank. Nasprotni udeleženec pa se je pri obrambi svojih interesov skliceval na druge postopke, ki tečejo med strankama tega postopka. Oba postopka, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, sta v neposredni zvezi s sporno nujno potjo in so pritožbene navedbe o nerelevantnosti drugih postopkov za izpodbijano odločitev neutemeljene.

9. Stališče pritožbe, da ni relevantno za izkaz obstoja škode dejstvo, da je bilo ob vzpostavitvi nujne poti določeno denarno nadomestilo, je zmotno. Gre namreč za nadomestilo za poseg v lastninsko pravico predlagatelja. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot zatrjuje pritožba, da predlagatelju ne nastaja nikakršna škoda, pač pa, da je škoda, ki mu nastaja, že ovrednotena z določitvijo nadomestila.

10. V zvezi z očitkom prvemu sodišču, da je preseglo dopustne meje odločanja, pritožbeno sodišče ponovno pojasnjuje, da se je sodišče prve stopnje moralo izreči o ugovornih navedbah nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je ostalo v teh mejah in se ni spuščalo v odločanje in špekuliranje o zaključkih v drugih sodnih postopkih.

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 163. člena ZPP. O pritožbenih stroških bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo, saj je pravica do povračila stroškov odvisna od odločbe o glavni stvari.

-------------------------------
1 Odločba US RS Up-275/97 in sodna praksa, ki ji je sledila, npr. sklep VSK I Cp 895/2006, sklep VSL II Cp 1055/2009, sklep VSL II Cp 163/2015 in številni drugi.
2 Prim. sklep II Ips 105/2008.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMzk4