<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 943/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.943.2018
Evidenčna številka:VSL00013272
Datum odločbe:11.07.2018
Senat, sodnik posameznik:Brigita Markovič (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predhodno vprašanje - reševanje predhodnega vprašanja - lastništvo nepremičnine - prekinitev postopka - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - popravni sklep - očitna pisna pomota - navedba opravilne številke

Jedro

Pritožnik ne nasprotuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi odvisna od vprašanja, ali je tožena stranka lastnica sporne nepremičnine, da je torej lastništvo nepremičnine predhodno vprašanje, o katerem že teče postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V takšni situaciji je odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča, ne pa strank (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom s 13. 11. 2017 je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku v zadevi P 2373/2016-II Okrožnega sodišča v Ljubljani, v kateri tožena stranka zahteva sklenitev uskladitvene pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v zvezi z lastninsko pravico na sporni nepremičnini.

2. S popravnim sklepom s 13. 2. 2018 je sodišče prve stopnje popravilo opravilno številko zadeve pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v sklepu s 13. 11. 2017.

3. Zoper takšna sklepa se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Vsebina obeh pritožb, četudi sta izpodbijana različna sklepa, je v bistvenem enaka in predstavlja praktično dobeseden prepis odgovora tožene stranke na predlog tožeče stranke za prekinitev postopka. Pritožnik zastopa stališče, da odločitev sodišča prve stopnje, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, ni "utemeljena", saj za odločitev o toženkinem tožbenem zahtevku v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani ni potrebno zasliševanje strank in prič, ampak gre za pravilno uporabo materialnega prava.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper popravni sklep:

5. V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote v sodni odločbi. Iz obrazložitve popravnega sklepa izhaja, da je pri navedbi opravilne številke zadeve, v kateri Okrožno sodišče v Ljubljani obravnava tožbeni zahtevek tožene stranke zoper tožečo stranko v zvezi lastninsko pravico na sporni nepremičnini, prišlo do očitne pisne pomote – sodišče je izpustilo del opravilne številke. Da bi bila ta ugotovitev sodišča prve stopnje napačna, pritožnik niti ne trdi. Tudi ne trdi, da takšna pomota sodišča prve stopnje ne bi predstavljala očitne pisne pomote, ki utemeljuje izdajo popravnega sklepa. Uradni preizkus izpodbijanega sklepa pa pokaže, da ga je sodišče prve stopnje izdalo v skladu z zakonskimi pooblastili in pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je višje sodišče pritožbo zoper popravni sklep v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Vlaganje pritožbe zoper popravni sklep z vsebino, ki se nanj sploh ne nanaša, predstavlja nepotrebno obremenjevanje postopka tako v časovnem kot v stroškovnem smislu.

O sklepu s 13. 11. 2017:

6. Pritožnik sploh ne nasprotuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi odvisna od vprašanja, ali je tožena stranka lastnica sporne nepremičnine, da je torej lastništvo nepremičnine predhodno vprašanje, o katerem že teče postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V takšni situaciji je odločitev, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, v dispoziciji sodišča, ne pa strank (1. točka 1. odstavka 206. člena ZPP). Razloge, zakaj se je sodišče prve stopnje odločilo za prekinitev postopka, ne pa za odločanje o predhodnem vprašanju v tem postopku, je ustrezno navedlo, so pravilni in prepričljivi. Pritožba, ki se obsežno ukvarja z vprašanjem utemeljenosti tožbenega zahtevka tožene stranke v postopku pred okrožnim sodiščem, pa neutemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 328, 328/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMzgw