<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1657/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1657.2018
Evidenčna številka:VSL00014568
Datum odločbe:27.08.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Veter
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:pritožba - obstoj procesne predpostavke - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe

Jedro

Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če pritožnik sodne takse kljub temu ne plača, se šteje njegova pritožba za umaknjeno.

Izrek

I. Pritožbama zoper sklepa P 467/2017-II-24 z dne 1. 9. 2017 in P 467/2017-II-32 z dne 27. 10. 2017 se ugodi in se sklepa razveljavita.

II. Pritožba zoper sklep P 467/2017-II-18 se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi s sklepom z dne 3. 4. 2017 tožniku naložilo, da je dolžan tožencu povrniti 1.136,76 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnik se je zoper sklep pritožil. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom P 467/2017-II-18 z dne 17. 7. 2017 štelo njegovo pritožbo za umaknjeno, ker tožnik tudi po prejemu plačilnega naloga v zakonskem roku ni plačal sodne takse za pritožbo.

2. Tožnik se je proti temu sklepu pritožil, pri čemer je po vsebini pritožbo enako kot ostale vloge naslovil kot "ugovor zoper sklep o štetju sodišča zaradi vrste postopka, ki nima materialnopravne podlage v zakonu" in "zahtevo za zavrženje zahteve za povrnitev stroškov iz razloga, ki niso nastali in bi morali biti zavrženi". V nadaljevanju navaja, da sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnosti vračila posojil, da sklep nima materialnopravne podlage v zakonu ter da stroški postopka niso nastali, ker v tem postopku ni bilo pravde.

3. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom P 467/2017-II-24 zavrglo zahtevo tožeče stranke v vlogi z dne 21. 8. 2017, s sklepom z dne P 467/2017-II z dne 27. 10. 2017 pa je zavrnilo tožnikove ugovore in potrdilo plačilne naloge za plačilo sodnih taks za pritožbe, ki se nanašajo na tožnikovo zahtevo za zavrženje z dne 21. 8. 2017, zahtevo za zavrženje z dne 13. 9. 2017 in ugovor z dne 13. 9. 2017. Tožnik se zoper navedena sklepa pritožuje, obe pritožbi sta naslovljeni in tudi po vsebini enaki kot zgoraj navedena pritožba.

4. Pritožba proti sklepu P 467/2017-II-18 z dne 17. 7. 2017 ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča o domnevi umika pritožbe pravilno temelji na določbi 105.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če pritožnik sodne takse kljub temu ne plača, pa se šteje njegova pritožba za umaknjeno. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi sklepa izhaja, da je bil tožniku plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo pravilno vročen ter da v danem roku sodne takse ni plačal. Zato je odločitev o umiku pritožbe pravilna in zakonita. Odločitev je sprejelo stvarno in krajevno pristojno sodišče, pritožbeni očitek o nepristojnosti sodišča je očitno neutemeljen. V ostalem pa so pritožbene trditve za odločitev v tej zadevi nerelevantne in nanje ni potrebno odgovarjati. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo tožnikovo pritožbo in sklep z dne 17. 7. 2017 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

6. Pritožbi zoper sklepa P 467/2017-II-24 z dne 1. 9. 2017 in P 467/2017-II-32 z dne 27. 10. 2017 sta utemeljeni.

7. Tožnik je zoper izpodbijane sklepe v tej zadevi vlagal skoraj enake laične pritožbe, pritožbo je naslovil kot "ugovor" in "zahteva". Prvostopenjsko sodišče je v sklepu z dne 1. 9. 2017 sicer pravilno ocenilo, da ugovor v resnici predstavlja pritožbo, ki je pravočasna, popolna in dovoljena in je bila kot taka predložena sodišču druge stopnje v pritožbeno odločanje. Zmotno pa je štelo, da je ista vloga hkrati tudi posebna zahteva tožnika za zavrženje zahteve tožene stranke za povrnitev stroškov, ki bi terjala izdajo posebnega procesnega sklepa, ker je o njej sodišče že odločalo. Iz vsebine omenjene laične pritožbe je razbrati, da gre pri tej zahtevi očitno le za del pritožbenih navedb. Sklep z dne 1. 9. 2017, ki kot nedovoljeno zavrže zahtevo tožnika z dne 21. 8. 2017, je nepotreben in zato neutemeljen. Zato je pritožbeno sodišče sledilo predlogu tožnika in sklep razveljavilo. Posledično pa je razveljavilo tudi sklep z dne 27. 10. 2017, s katerim je bilo odločeno o ugovorih tožnika zoper plačilne naloge za plačilo sodnih taks za tožnikove pritožbe, ki so posledica nepotrebnega sklepa. Tudi tej pritožbi je zato sodišče druge stopnje ugodilo in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzMzc4